Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Zapis dogodkov – leto 2018

Seznam dogodkov

Sveti Pavel, 24. januar

Druženje s hojo ob sredah – Tabor nad Črničami, Sveti Pavel.
Naše druženje smo zaradi slabega vremena prestavili za teden dni.Tokrat nas je sonce spremljalo in razveseljevalo celo pot. Iz Raven, kjer smo pustili avtomobile, smo se podali po uhojeni poti kjer kraljujejo hrasti, črni gaber in mali jesen proti cerkvici sv. Pavla. Cerkev stoji na 520 metrov visokemu hribu imenovanem Školj. Tu nas je pričakal g. Simon Čermelj, ki nam je odprl cerkvico in nas seznanil s zgodovinsko in kulturno dediščino, saj je Školj del nature 2000. Cerkev je bila zgrajena v času turških vpadov okoli leta 1521. Bila je tudi večkrat porušena, leta 1947pa je na ruševinah, v le nekaj tednih, zrasla ob pomoči domačinov nova cerkev, v spomin žrtvam 2. svetovne vojne. V letih 2012-2014 so cerkev obnovili in postavili zvonik “na preslico”, z dvema zvonovoma. Gospod Čermelj nas je razveselil z zvonenjem nam v čast!
Na južnem robu Školja, v kotlini, se nahajajo dobro ohranjeni ostanki rimskega vodnjaka. Rimljani so ga zgradili za svoje potrebe na poti iz Ogleja proti Emoni in Panonski nižini. Enajst metrov visok vodni stolp je najviši ohranjen rimski vodni stolp v Sloveniji. Od tu so po strmih stopnicah, vklesanih v skalo, nosili vodo do naselbine na Školju. Od cerkvice sv. Pavla se nam je ponujal prekrasen razgled na Kucelj, Čaven, Trnovski gozd, proti Alpam, po Vipavski dolini, Krasu. Enkratno!
S Školja smo se odpravili še na Tabor nad Črničami. Tabor je v času Rimljanov služil kot strateška opazovalna točka, kasneje pa kot obramba pred turškimi vpadi. Pomembno vlogo je odigral v bojih med Beneško republiko in Habsburžani ter v času obeh svetovnih vojn.
Tu smo s tradicionalno malico zakjučili pohod, z željo na ponovno srečanje naslednji mesec!
Darinka Albreht
(V arhivu ni slik o zapisu)

Karneval v Benetkah, 8. februar

Ogled pustnih mask v Benetkah smo načrtovali 5. februarja. Zaradi slabe vremenske napovedi smo ta izlet prenesli na 8. februar. Proti Benetkam smo se odpeljali z vlakom ob 7.40 uri z železniške postaje v Gorici (Italija). Po dobrih dveh urah smo v veselem razpoloženju prispeli na železniško postajo Santa Lucia v Benetkah. Pričakalo nas je lepo vreme s sončnimi žarki.
Peš smo po ozkih ulicah, preko mostičkov, mimo bogato založenih trgovinic prispeli na trg Sv. Marka.
V živahni množici so se sprehajale čudovite značilne beneške maske, pozirale so fotografom, se ustavljale, da smo se lahko z njimi slikali. Na postavljenem odru se je odvijalo tekmovanje za izbiro najlepših mask. Čas nam je hitro mineval in že smo morali na ladjico, ki nas je po kanalu Grande pripeljala na železniško postajo. Tako smo si ogledali Benetke še z morske strani in občudovali arhitekturo stavb, ki kažejo moč in bogastvo nekdanje beneške republike. Zadovoljni, srečni in navdušeni nad vsem, kar smo enkratnega videli, smo sedli na vlak in se odpeljali proti domu. Upamo, da se še kdaj vrnemo.
Tekst: Hilarija Logar
(V arhivu ni slik o zapisu)

Naša Magda je dopolnila 97 let

V petek, 9. februarja 2018, smo obiskali Magdo Rajer, članico številka ena Goriškega osteološkega društva Nova Gorica, pobudnico za ustanovitev društva in njegovo prvo predsednico. Izpolnila je 97 let. Podarili smo ji cvetoče trobentice, simbol prihajajoče pomladi, in ji zaželeli zdravja in dobrega počutja. Skupaj smo se spomnili, da prav te dni poteka dvajset let od ustanovnega občnega zbora, na katerem se je rodilo Goriško osteološko društvo. Magda mu je predsedovala celih osem let.
Dragocen trenutek smo ovekovečili s skupinsko fotografijo.
Ana Ašanin
(V arhivu ni slik o zapisu)

Zalošče, 14. februar

Druženje s hojo ob sredah – 14.2.2018, Zalošče, pot med vinogradi
Odpeljali smo se v sončno, a mrzlo jutro. Pot nas je zapeljala v dolino, ki se razprostira med Krasom in Trnovskim gozdom. Ustavili smo se v vasici Zalošče. Ogledali smo si podružnično cerkev Svetega Lovrenca ob obrežju reke Vipave.
Naša članica Gabrijela Šterman nam je spregovorila o zgodovini cerkve in njenih poslikavah ter predstavila vas.
Po ogrevanju smo se podali po lepo označeni, štiri kilometre dolgi krožni poti. Hodili smo med vinogradi, nasadi oljk in breskev. Občudovali smo rodovitne griče in oddaljene hribe.
Po koncu pohoda smo se spet zbrali, pomalicali, zapeli in si zaželeli skorajšnje snidenje.
Darinka Albreht
(V arhivu ni slik o zapisu)

Šentmaver, 21. marec

Druženje s hojo ob sredah – Šentmaver
Danes je prvi dan pomladi. Mrzlo je, piha, nič kaj prijazno vreme. A mi se ne damo ! Kljub slabi napovedi se zberemo in krenemo na pot proti Šentmavru. Res nas številčno ni toliko kot običajno, a smo dobre volje in polni energije, oblečeni v tople bunde, kape in rokavice, tako da nam primorska burja ne more do živega. Na solkanskem parkirišču pustimo avtomobile in se, po telovadbi, odpravimo čez Sočo po kolesarski poti proti Italiji. Pot nas vodi mimo vinogradov in vile San Mavro do razgledne ploščadi nad reko Sočo. Pogled se nam odpre na Novo Gorico, “staro ” Gorico, kraško gričevje, vipavsko dolino z očakoma Nanosom in Snežnikom v daljavi. Po postanku in okrepčilu, hodimo mimo vaške cerkvice, kjer so vsa oznanila v slovenščini. Po krožni poti se vračamo proti vili San Mavro in našim avtomobilom.
Burja se je krepila, a malica z mortadelo in sirom, žganjico in slaščicami nas je vse razveselila, pogrela in okrepila. Dobre volje smo se poslovili, saj smo naredili nekaj za svoje telo in dobro počutje.
Darinka Albreht
(V arhivu ni slik o zapisu)

Obisk Tovarne Krka, 14. april

Obisk Tovarne zdravil Krka v Novem mestu, 14. aprila, 2018
Tovarna zdravil Krka v Novem mestu organizira ob zaključku tedna humanosti in prostovoljstva, v mesecu aprilu, »Dan odprtih vrat«. Na ta dan povabi različna društva iz Slovenije na ogled svojih proizvodnih prostorov. Povabilo smo dobili tudi mi, in se mu z veseljem odzvali. 14. aprila se nas je poln velik avtobus odpeljali proti Novemu mestu.
V tovarni so nas gostoljubno pričakali in nas v dveh skupinah popeljali na oglede. Zanimivo naključje je bilo, da je eno skupino vodila gospa Mojca Prah. Pred 20 leti je sodelovala z našo predsednico Magdo Rajer. Tovarna zdravil Krka je bila naš prvi in večletni sponzor.
Krkini strokovni sodelavci so nam z velikim veseljem in ponosom predstavili najsodobnejši obrat NOTOL 2 za proizvodnjo tablet in kapsul. Vse plod domačega znanja in tima slovenskih raziskovalcev. Skozi šipe smo pokukali v obrate, kjer je celoten proces, od mletja surovin do izdelave tablet, pakiranja, skladiščenja in priprave pošiljk, računalniško voden. Prostori so sterilni, delavci le nadzirajo. Na kratkih predavanjih smo spoznali še nekaj njihovih izdelkov brez recepta in veterinarskih izdelkov za hišne ljubljence.
Krka že 60 let uspešno uresničuje svojo vizijo in poslanstvo. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja zdravil na recept za srčno žilne bolezni, bolezni prebavil in presnove ter bolezni osrednjega živčevja. Usmerili so se na proizvodnjo generičnih zdravil, ki so učinkovita in varna, enakovredna izdelkom tujih farmacevtskih podjetij. Svoje izdelke uspešno prodajajo v 70 držav po vsem svetu.
S Krkinimi strokovnimi sodelavci, ki so bili ta dan tudi prostovoljci, smo bili zelo zadovoljni, saj so nam vse zanimivo razložili in pokazali. Zahvala jim gre tudi za prijaznost in gostoljubnost.
Na poti domov smo se ustavili še na gradu Otočec, na otoku reke Krke, ki je edini vodni grad v Sloveniji. Bil je močna obrambna utrdba in domovanje številnih plemiških družin. Danes je najprivlačnejša lokacija za poroke in svečana slavja v Sloveniji.
Zapisala: Hilarija Logar
(V arhivu ni slik o zapisu)

Park Pečno, 18. april

Druženje s hojo ob sredah – Park Pečno
Z našega običajnega zbirališča “pri Humani”smo se odpeljali do Kanala. Tam smo zapeljali skozi železniški podhod in zavili proti Ligu. Po 600 metrih vožnje smo parkirali pred vhodom v park Pečno. Po stopnicah, vsekanih v zemljo, smo se povzpeli do lesene hišice na kolih, kjer je galerija keramičnih izdelkov, utrujenim pohodnikom pa je namenjena miza s stoli, za oddih in branje.
Tu smo se razgibali in slišali nekaj zanimivosti o občini Kanal, njenih znanih možeh, Neptunovem vodnjaku, cerkvi Marije Nebovzete, Pionirski ulici (najožja ulica Kanala), Kontradi in simbolu kraja – kanalskem mostu. Park Pečno predstavlja urejen gozd javnega značaja nad novim naseljem Pečno. Skozenj gre stara pot iz Kanala na Lig, in je priljubljeno sprehajališče domačinov. Radi obiščejo tudi kapelico Device Marije, do katere smo se povzpeli tudi mi.Od tu se odpre lep razgled na Kanal z okolico. V parku je urejena krožna pohodniška pot, kolesarska proga in Forma Viva.
Park Pečno je prostor preobrazbe gozda v rekreativne, kulturne in vzgojno izobraževalne dejavnosti v naravi. Na poti so nas spremljale umetnine, ki jih je na svoji zemlji ustvarjal gospod Primož Kožuh. V samem parku je zasnovana gozdna učna pot, šolski park dreves in rozarij šipkov, ki samoniklo rastejo v Sloveniji.
Prijetno doživetje smo zaključili z bogato malico in obvezno himno.
Darinka Albreht
(V arhivu ni slik o zapisu)

Kanalski Vrh, 9. maj

Hoja ob sredah – Akumulacijsko jezero na Kanalskem Vrhu.
(V arhivu ni slik in zapisa o dogodku)

Dvajseti rojstni dan društva, 19. maj

11. tradicionalno srečanje in dvajseti rojstni dan društva – Solkan,
»Vremena bodo Kranjcem se zjasnile«, je zapisal Prešeren, in tudi nam je vreme 19. maja poklonilo prešeren dan, ko smo se srečali na vsakoletnem zaključku sezone, že enajstem po vrsti. Letos je bilo še posebej radostno, saj praznujemo dvajsetletnico našega društva.
Srečanje smo organizirali na kotalkališču v Solkanu, bilo nas je veliko. Prostor smo uredili in primerno okrasili. Sijala je velika sončnica, ki jo je izdelala Ema s svojimi prostovoljkami.
Za dobrodošlico so se udeleženci »podkrepili« in se vključili v prijetno vzdušje, h kateremu je prispevala tudi vesela muzika godcev »Klape Škabrijel«. Sledil je program, ki ga je uspešno povezovala Valerija. Predsednica Anita se srečanja ni mogla udeležiti, zato je pozdravni govor prispevala podpredsednica Darinka. Namenila ga je tudi spominjanju na dvajset let uspešnega delovanja društva. Izpostavila je številne dejavnosti, ki jih je društvo organiziralo v dvajsetih letih, tako za ohranjanje zdravja, kot za preprečevanje socialne izključenosti. Velika zahvala za to gre dosedanjima predsednicama, Magdi Rajer in Aniti Mokorel, ter številnim prostovoljcem, ki pri tem sodelujejo.
Kulturni program so oblikovale in izvedle članice in člani društva. Pod Lučkino taktirko in ob spremljavi Miloševe harmonike je zapel zborček, ki smo mu pri zadnji »Slovenija..« pritegnili vsi prisotni. Folklorna skupina naših »sončnic« je zaplesala štiri družabne plese in prizorišče zapustila ob glasnem aplavzu.
V skupinskem nastopu so članice in člani ob glasbeni spremljavi prikazali vadbe, ki jih izvajamo v društvu, Ivanka pa nas je nasmejala s prigodami pri pobiranju štoparjev v svoj fičko. Seveda ni manjkal že tradicionalni nogomet z veliko žogo.
Vsi so bili zmagovalci, Ema jih je počastila z medaljami, dobil jo je tudi sodnik Željko, in to največjo. Vesel utrinek je prispeval fantič, ki nam je zaplesal »breakdance«.
Končno je prišel čas kosila. Članice smo se izkazale tudi kot spretne natakarice. Zelo okusen sestavljen krožnik so pripravili v gostilni Štirna. Izbor je bil kot običajno zaupan Zorici, ki pa se srečanja, zaradi bolezni, žal, ni mogla udeležiti.
Sledila je še rojstnodnevna torta, ob kateri so se postavile članice upravnega odbora in dve »dvajsetletnici« – Ema in Ana -, ki jima je pripadla čast pihanja tortnih svečk. Skupaj smo zapeli društvu “vse najboljše..”. Lučka je “svojo” torto vešče razrezala, bila je odlična. Preostalo nam je še veselo druženje, rajanje, pogovori in smeh.
Pa naj še zaključim s Prešernom:»So brž pridrvili se črni oblaki,«. Pravočasno smo zaključili in tako ubeželi nevihti, ki se je razbesnela.
Zahvala za prelepo srečanje gre Lauri, ki je bila odgovorni organizator, in vsem njenim sodelavkam, prostovoljcem, nastopajočim, pa tudi vsej veseli družbi. Skupaj smo ustvarili nekaj vrednega.
Zapisala Milojka Pirc, na osnovi poročila Laure Černuš.
(V arhivu ni slik o zapisu)

Rut in Grant, 20. junij

Druženje s hojo – Rut in Grant
Rut in Grant, dvoje vasic v zelenih, gozdnatih nederjih hribov pod Rodico in vrhovi grebena Peči.
Tja smo se namenili na našem junijskem Druženju s hojo. Po zanimivi poti skozi Most na Soči, Baško Grapo in navzgor smo se pripeljali v Rut, kjer nas je pričakala Štefka, domačinka in naša članica.
Po prelepi gozni poti, med mogočnimi bukovimi drevesi smo krenili navzgor in se nato spustili v Grant. Pot je bila zanimiva, nekomu smo bili zanimivi tudi mi.
Kako nam je prijala ohladitev z bistro, mrzlo vodo!
Po krajši poti smo se vračali v Rut. Zavetje in senco smo poiskali pod večstoletno lipo, si odpočili, se nahranili, odžejali in zapeli. Nekaterim je lipa nudila tudi oporo.
Zapisala Milojka Pirc
(V arhivu ni slik o zapisu)

Krk, od 23. do 30 junija

Dnevi zdravja: aktivne počitnice na morju – Beli Kamik na Krku.
Letovali smo na otoku Krku v turističnem naselju Njivice. Za naše udobje in dobro hrano je skrbelo osebje hotela Beli Kamik, za aktivnosti in animacijo naš spremljevalec Robert Šinkovec, za jutranjo telovadbo pa naš Rudi Sulič.
Vreme nam ni bilo naklonjeno. Pihalo je, morje je bilo hladno, občasno nas je s plaže pregnal dež, le najpogumnejši so se kopali. A družili smo se, se zabavali, smejali in sprehajali.
Dnevi zdravja Krk 2018 28 Dnevi zdravja Krk 2018 14 Dnevi zdravja Krk 2018 36
V sredo smo se z ladjo Tajana zapeljali na otoka Rab in Pag. Po starem delu mesta Rab nas je mimo štirih zvonikov popeljala turistična vodička. V mestu je bilo ogromno turistov.
Na otoku Pag smo si ogledali oljčnik z več kot tisoč let starimi oljkami. Na povratku so nam postregli z okusnim kosilom (ribe ali meso na žaru).Med plovbo proti mestu Krk smo imeli panoramski ogled stare Baške .
Teden je hitro minil in naše zadnje druženje smo zaključili s podelitvijo Relaxovih daril, Robert pa nas zopet počastil z zelo dobro torto. S pesmijo smo zaključili naše počitnikovanje.
Na poti proti domu smo se ustavili še v Pivki – v muzeju “Park vojaške zgodovine”, in s spominsko fotografijo ovekovečili naš obisk.
Darinka Albreht
(V arhivu ni slik o zapisu)

Trenta, 22. avgust

Druženje s hojo in izlet – Doživimo poletni dan v Trenti
V jasnem jutru, ki je napovedovalo topel in sončen dan, smo se zbrali na avtobusni postaji in se odpeljali proti Trenti. Vozili smo se ob naši lepotici – reki Soči. Njena značilna zeleno modra barva, pravijo, da je v svojem gorskem toku lepa, neomadeževana, nedolžna in popolna. V njej domuje soška postrv. Na svoji poti proti jugu je Soča v tisočletjih ustvarila globoke in ponekod tesne kanjone ki so raj za raftarje, kanuiste, fotografe in ribiče in vse tiste, ki iščejo sprostitev v naravi.

Prvi postanek smo naredili pri slapu Boka, ki je najmogočnejši slap v Sloveniji. S svojimi 106 metri ni najvišji, po širini in pretoku pa mu ni para. Naslednji postanek smo namenili Bovcu, ki je izhodišče za izlete na Kanin, Rombon, Svinjak, Baški Grintavec in ostale vrhove. Ponaša se tudi z letalskim turizmom. Naše število v avtobusu sta dopolnili še dve naši članici – Bovčanki.
Nadaljevali smo pot v Trento, kjer smo obiskali trentarski muzej. Navdušeni smo bili nad preprostostjo, izvirnostjo in prikazom življenja v Trenti nekoč in danes. Od tu smo se odpeljali do koče pri izviru Soče in se po kratkem postanku odpravili na kosilo v gostišče Metoja. Po dobrem in okusnem kosilu smo obiskali še Log pod Mangartom, ki ga je leta 2000 zasul zemeljski plaz. Danes vasica živi v obnovljeni podobi. V zgodnjih večernih urah smo se vrnili iz prijetno hladne Trente v vročo Novo Gorico.
(V arhivu ni slik o zapisu)
Darinka Albreht

Neum, od 1. do 8. septembra

Dnevi zdravja : aktivne počitnice na morju, Grand Hotel Neum
Jesensko letovanje na morju smo v letošnjem letu organizirali v Neumu. Tudi tokrat je bil naš zunanji sorganizator Turistična agencija Relax, obveznosti društva pa je nadvse uspešno prevzela in izpeljala Darinka Kavčič.
Bivanje v ogromnem hotelu je narekovalo kar precej koordinacije in discipline, a prelepo vreme, morje in sonce so nas razveseljevali pri jutranji telovadbi, kopanju in večernih sprehodih ter zabavi.
Letovanje so nam obogatili zanimivi izleti, prilagojeni našim željam in cenovno ugodni. Na razpolago smo imeli svoj avtobus in udeležba je bila velika.
V ponedeljek smo se zapeljali v Mostar, kjer smo ob pogledu na legendarni most uživali pravo turško kavo, se sprehodili po mestu in si ogledali skoke z mostu.
Dalje smo v dolini Neretve občudovali Počitelj, pravi biser srednjeveške otomanske arhitekture in vstopili v mošejo.
Obiskali smo romarsko središče Medjugorje, v njegovi bližini pa še slapove Kravica, na reki Trebižat.
V sredo je sledil izlet z barčicami po reki Neretvi. Na bregovih smo lahko opazovali nasade mandarin, v vodi pa cvetoče lokvanje. Za veselo vzdušje sta poskrbela muzikanta s harmoniko in kitaro.
Še tretjič smo se podali na pot, tokrat na Pelješac, skozi Ston, in se v Orebiču vkrcali na barko ter zapluli do otoka Korčule in mesta Korčula.
Sprehodili smo se po starem delu mesta, rojstnem kraju (baje) Marca Pola, se nato vrnili na Pelješac, si privoščili kratko kopanje na čudoviti plaži in v Stonu občudovali zanimivo utrdbeno ahitekuro ter se razvajali s školjkami in brancinom.
V času letovanja smo praznovali dva rojstna dneva – Jasninega in Adrijaninega. Čestitk ni manjkalo, zdravic in pesmi tudi ne.
Naše letovanje se je uspešno končalo, vsak od udeležencev ga je po svoje popestril in z medsebojno predanostjo smo ga dodatno polepšali. Posebna zahvala gre našemu vodiču, animatorju in še kaj, Robertu, izkazal se je tudi Rudi, ki je na svoj pristen način vodil jutranje telovadbe, Drago pa nas je zabaval s šalami, da nam ja ne bi bilo dolgčas.
Bilo je lepo, zanimivo in koristno, s težkim srcem smo se poslavljali.
Po zapisu Darinke Kavčič
(V arhivu ni slik o zapisu)

Šmihel, 26 september

Druženje s hojo ob sredah: Šmihel, Marijina cerkev v Vitovljah.
Tokrat nas je pot vodila k romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vitovljah, pod robom Trnovskega gozda, med Osekom in Šempasom, v prelepi in naravno bogati Vipavski dolini. Cerkev stoji na 605 metrov visoki skalni vzpetini, od koder se ponuja enkraten razgled v dolino, Kras do Tržaškega zaliva in oddaljene hribe. Več..
Že prejšnji dve leti smo načrtovali njen obisk. Letos nam je končno uspelo. Cerkev je prvič omenjena v 14. stoletju, obzidje in stolp pričajo o njeni vlogi obrambe pred turškimi vpadi. Od časa protireformacije do druge sveovne vojne je bila živahno romarsko središče, dokler je niso leta 1944 Nemci spremenili v ruševine. Kasneje so jo domačini obnovili, domači rezbar Stanko Hrovatin je leta 1990 izdelal kopije lesenih kipov in križev pot. Danes je zaradi svoje lege in zanimive zgodovine priljubljena izletniška očka, če le burja ne prekriža načrtov.
Naše romanje smo zaključili v Šmihelu, s standardno malico.
Tekst: Darinka Albreht
(V arhivu ni slik o zapisu)

Mednarodni dan starostnikov, 1. oktober

Mednarodni dan starejših je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990, da bi opozorila na odnos do starejših in njihov položaj v družbi. Že od začetkov svojega delovanja naše društvo obeležuje ta dan, najprej skupaj z Društvom upokojencev, zadnja leta pa samostojno. Kot že nekaj let so naše članice tudi letos 1.oktobra obiskale stanovalce Doma upokojencev Nova Gorica. Pevski zbor Šole zdravja je ob spremljavi harmonikaša Miloša Mozetiča s pesmijo razveselil stanovalce doma in jim popestril dan. Posebna pozornost je bila namenjena naši prvi predsednici Magdi Rajer in članici Zorislavi Komel.
Prav tako je tradicionalno vsakoletno obeleženje dneva starostnikov s srečanjem članov našega društva na Trgu Evrope v Novi Gorici. Letos je bilo 28. sepembra. Bil je sončen, topel petkov dan, ko smo se zbrali. Najprej prijazen pozdrav, nato skupinsko fotografiranje in že smo se odpravili na lažji pohod. Pot nas je vodila med solkanskimi polji do kajakaškega kluba ob Soči. Po zanimivem nagovoru naše članice Andrejke smo se še okrepčali, poklepetali, se nasmejali ob obujanju spominov. Tako je bil ta petkov popoldan drugačen od ostalih in veseli smo se razšli proti domu. Res da naj bi obeležili dan starostnikov, a počutje je bilo mladostno.
Organizatorji: Darinka Kavčič, Zorica Konrad, Andrejka Čermelj
slike:

Svetovni dan osteoporoze, 20. oktober

PREPREČIMO OSTEOPOROZO, IZOGNIMO SE BREMENOM ZLOMA
Osrednja slovenska prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu osteoporoze je bila v soboto, 20. oktobra, v športni dvorani v Cerkljah na Gorenjskem. Organizator je bilo Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj, ki letos praznuje 18. obletnico delovanja in šteje okrog 1000 članov.
Članice in člani našega društva smo se na pot odpravili z avtobusom v zgodnjih jutranjih urah. V Cerkljah nas je prijazno sprejela kranjska kolegica gospa Metka, vodička iz Turistično informativnega centra pa nas je nato popeljala po Cerkljah, nam razkazala krajevne zanimivosti in opozorila na njegove posebnosti.
Med zgradbami izstopata rojstna hiša dramatika Ignacija Borštnika in vila ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Postali smo ob spomeniku skladatelju Davorinu Jenku in se sprehodili po spominskem parku z doprsnimi kipi zaslužnih lokalnih veljakov. Ogledali smo si prireditev “Od zemlje do žemlje” in na tržnici kupili domače dobrote.
Na prireditvi, ki se je pričela ob 13.00 uri, so udeležence pozdravili Milena Zupin, predsednica gostiteljskega kranjskega društva, Duša Hlede Zore, predsednica Zveze ter župan občine Cerklje Franc Čebulj.
Sledil je kulturnozabavni program. Slavnostni govor je imel prof. dr. Radko Komadina, dr. med. in svetnik. Predavanje z naslovom “Poskrbimo za svoje zdravje in bodimo redno telesno dejavni ” je pripravil prim. Janez Poles, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine.
Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije je našemu društvu podelila priznanje za 20-letno delovanje, naši predsednici Aniti Mokorel pa še posebno osebno priznanje.
Prišel je čas za kosilo, druženje in vabilo na ples ob muziki Veselih Begunjčanov.
Kranjske kolegice so se zelo potrudile, da je bilo celotno srečanje zelo prijetno. Gre jim vsa pohvala in iskrena zahvala.
Po zapisu Silve Tišma
(V arhivu ni slik o dogodku)

Cerje, 24. oktober

Druženje s hojo ob sredah – Pot miru – Cerje in jama Pečinka
V prečudovitem jesenskem dnevu nas je pot vodila na Kras. Ob vznožju ceste proti Cerju smo zapustili vozila in se peš odpravili do Borojevičevega stola, prvega postanka.Tam nas je pričakal naš vodič g. Konrad Marušič.
Sledila je predstavitev zgodvinskih dejstev, povezanih z obeležjem, in pomenu krajev v času I. Svetovne vojne. Dalje smo se po ozki stezi in nato strelskem jarku spustili v jamo Pečinko.
Ta je bila ena od več sto naravnih kraških jam, ki so dodatno predelane in opremljene služile najprej avstro-ogrski, nato pa italijanski vojski kot zavetišča, skladišča, shrambe in za druge namene. Jama Pečinka je bila opremljena s pogradi, da so na njih vojaki našli vsaj malo zavetja pred vojno vihro, ki je divjala po tem delu Soške fronte. V jami so tudi značilni kapniki, žal precej tudi uničenih in počrnelih od saj, ki so jih zapustila goreča svetila.
Povzpeli smo se po stopničastem izhodu in končali na pečini, kjer so imeli med vojno reflekor (Avstrijci) oziroma opazovalnico (Italijani).
Mi smo le občudovali razgled na okoliški Kras, ki je žarel v barvah ruja. Dalje nas je pot vodila na Cerje, kjer smo si ob spomeniku oddahnili in uživali na toplem jesenskem soncu.
Sledil je povratek v dolino, k vozilom. Ob prijetnem druženju smo nekaj prigriznili, seveda ni manjkala mortadela in slaščice izpod pridnih rok naših članic. Tudi za pijačo je bilo poskrbljeno. Hvala Željku in Darinki, pa tudi vsem drugim, da smo preživeli prelep dan. Škoda bi ga bilo zamuditi.
Zapisala Milojka Pirc
(V arhivu ni slik o zapisu)

Sovodnje, 7. november

Druženje s hojo – slovenska vas Sovodnje
Potem ko smo v minulih letih že obiskali Špeter Slovenov, Križ (pri Trstu), Pevmo, Podgoro in Štandrež, smo se 7. 11. 2018 napotili v Sovodnje. Obisk je pripravlila članica društva Marija Mercina.
V Sovodnjah nam je županja Alenka Florenin predstavila problematiko občine Sovodnje in njenih prebivalcev s poudarkom na javni dvojezičnosti, ki je noben obiskovalec ne more spregledati. Po vasi in v Kulturnem domu Jožefa Češčuta, do spomenika Primožu Trubarju v Rubijah, pa nas je spremljal Emil Tomsič. Ne samo da je tudi danes pri svojih častitljivih 85-ih letih še član večine slovenskih organizacij, dolga desetletja je sodeloval pri njihovi graditvi in delovanju. O polpretekli zgodovini nam je lahko pripovedoval prepričljivo, večkrat duhovito in humorno. Zgodovina…..
Še veliko bolj kot prej znamo ceniti različne dosežke, kot so: dvojezični javni napisi s slovenskimi ledinskimi imeni (Vas, Škrlje, Britof, Dušce, Leger..), vzorno vzdrževanje kulturnih ustanov, kot sta knjižnica, ki stoji na mestu nekdanje rojstne hiše Petra Butkoviča in Kulturni dom, imenovan po županu Jožefu Češčutu. Občudovali smo urejenost kraja: dostop do šole in igrišče nad avtocesto.
Že med obiskom pri županji smo naredili okvirni načrt za nov obisk Sovodenj. Zanimiv bo ogled gradu v Rubijah, kjer je leta 1563 krajši čas bival Primož Trubar, sprehod do Brestovca po urejeni Spominski poti in še marsikaj.
Druženje smo zaključili v družabnem prostoru Kulturnega doma. V prijaznem vzdušju, ob hrani in pijači, se nam je s pripovedjo pridružil tudi gospod Emil Tomsič.
Po zapisu Marije Mercina
(V arhivu ni slik o zapisu)

Prednovoletno praznovanje, 1. december

Članice in člani Goriškega osteološkega društva smo se 1. 12. 2018 zbrali v hotelu Perla na prednovoletnem srečanju z namenom, da se skupaj poveselimo in nazdravimo z najboljšimi željami za novo leto 2019. Program je povezovala Valerija Seljak.
Po uvodnem pozdravu, dobrodošlici in kratki predstavitvi programa je prisotne pozdravila predsednica društva Ana Anita Mokorel.
Kulturni program se je začel z nastopom Mešanega pevskega zbora UNITRI, ki ga sestavlja kar tretjina naših članic. Pod vodstvom pevovodje Uroša Ceja so nam zapeli štiri slovenske ljudske pesmi.
Sledil je nastop folklorne skupine “Na placi” iz Šempetra pri Gorici pod vodstvom gospe Ines Paravan. Zapeli in zaplesali so nam splet plesov »Pod rožnato planino«.
Humoristično točko sta izvedli Erna Stantič in njena soigralka, in sicer skeč »Pepca in Marička s Krasa«. Sledila je večerja z enotnim menijem. Po večerji smo se najprej zavrteli v ritmih prijetne in poskočne glasbe, ki jo je izvajal Iztok Čufer. Nato pa smo pripravili presenečenje, in sicer zabavno igrico, v kateri je sodelovala po ena predstavnica vsakega omizja.
Aplavz in pohvala za organizatorke srečanja – Vidojko Harej, Silvo Tišma, Lauro Černuš, Zorico Konrad in Andrejko Čermelj.
Po zapisu Vidojke Harej
(V arhivu ni slik o zapisu)

Zagreb, 7. december

Advent v Zagrebu
Zagreb v času adventa je bil zadnja tri leta proglašen za najlepšega v Evropi, in odločili smo se, da ga obiščemo. Pričakal nas je v popoldanskem soncu in nas najprej navdušil na sprehodu po zanimivih poteh, kjer ostajajo vidni pomniki bogate zgodovine, od srednjega veka dalje. Z vodičko smo si tako ogledali mogočno mestno katedralo na Kaptolu, na Markovem trgu istoimensko cerkev z značilno opečnato streho s štirimi grbi, stopili mimo Banskih dvorov, sedeža hrvaške vlade. Sprehodili smo se skozi edina ohranjena srednjeveška kamnita vrata, po Strossmayerjevem sprehajališču, mimo mestnega stolpa Lotrščaka. V stolpu se nahaja top, ki vsak dan s strelom oznani, da je ura poldan.
Z Gornjega Grada smo se odpravili v Donji Grad, na trg Bana Jelačiča, nekateri so se navzdol popeljali z vzpenjačo, najstarejšim mestnim javnim prevoznim sredstvom. Poleg kipa je na trgu zanimiva fontana in vodnjak »studenec življenja«, delo Ivana Meštroviča. Tu se začenja najdaljša zagrebška ulica – Ilica.
Še veliko zanimivosti je pritegnilo našo pozornost
Ko se je na ulicah in trgih prižgalo nešteto luči smo doživeli čarobno praznično vzdušje. Na stojnicah smo se lahko podkrepili s kuhanim vinom, pa tudi hrane ni manjkalo.
Po zapisu Darinke Kavčič
(V arhivu ni slik o zapisu)

Trstelj, 12. december

Druženje s hojo – Pot v neznano (Trstelj)
Pot našega zadnjega »druženja s hojo« v letu 2018 je ostala do zadnjega dne neznanka. Željko in Darinka nista podlegla naši vztrajni radovednosti, in tako smo šele tik pred odhodom zvedeli za cilj naše hoje in druženja. Zapeljali smo se skozi slikovite kraške vasi – Sela na Krasu, Opatje selo, spomnili smo se prvomajskih praznovanj, Kostanjevico, Temnico -, zapustili avtomobile in se podali proti končnemu cilju – Trstelju.
Trstelj je najvišji kraški hrib, visok 643 m. Vsi smo uspešno, tudi ob medsebojni pomoči, prišli do vrha. Bogato smo bili nagrajeni s čudovitimi razgledi na Julijske Alpe do Triglava, Trnovsko planoto, na drugi strani pa nas je navdušilo bleščavo morje tržaškega in piranskega zaliva.
Pod vrhom stoji Planinski dom Trstelj – Stjenkova koča (610 m). Planinsko društvo Nova Gorica je ruševine italijanskega vojaškega objekta obnovilo in jo poimenovalo po narodnem heroju Antonu Šibelji – Stjenku. Za zabavo in popestritev sta Darinka in Željko izvedla izobraževalni kviz na temo poznavanja Trstelja. Za pravilne in tudi nepravilne odgovore smo bili nagrajeni z malimi darili. Predsednica Anita se je zahvalila za celoletno vodenje naših pohodov Željku in Darinki, Mariji Mercina za organizacijo obiskov slovenskih krajev v zamejstvu in Normi Bizjak za pohode po Poti miru. Skrbnik planinskega doma nam je postregel z odlično joto s klobaso.
Sonce je prijetno grelo in le obotavljaje smo se odpravili navzdol. Pri parkiranih avtomobilih smo druženje zaključili v prijetnem vzdušju, ob dobrotah, ki so jih pripravile naše članice. Zahvale za vse delo in podporo je bila deležna predsednica Anita. Nazdravili smo našemu druženju z najboljšimi željami za prihajajoče novo leto.
Milojka Pirc
(V arhivu ni slik o zapisu)

Sodelovanje s Fundacijo BiT Planota v letu 2018

Goriško osteološko društvo od leta 2014 sodeluje s Fudacijo BIT Planota, ki ima svoj sedež v Zeliščnem centru Grgarske Ravne in je nosilec regionalnega stičišča nevladnih organizacij v regiji. Tudi letos smo se odzvali več prostovoljskim akcijam Zeliščnega centra in Zavoda GOST na Planoti na Grgarskih Ravnah.
Nekaj naših članov je aprila, v okviru dneva za spremembe, sodelovalo pri urejanju okolice na Grgarskih Ravnah in odstranjevanju invazivnih rastlin. Maja je bil čas za okopavanje njive in priprava na zasajevanje z zelišči.
Poletni meseci so bili priložnost za izdelavo žlikrofov, skupaj s člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih, pa tudi za nabiranje ameriškega slamnika na Lokvah.
Konec novembra, ob bližajočih se novoletnih praznikih smo pekli zeliščne piškote, rezali suho sadje in etiketirali kozarce z marmelado in medom.
15.septembra smo bili gostje in se predstavili na Festivalu zelišč in čokolade na Grgarskih Ravnah. S prireditvijo je bila obeležena »100 – letnica« treh društev: 70 let Medobčinskega društva slepih in slabovidnih, 20 let Goriškega osteološkega društva in 10 let delovanja socialnega podjetja Zavod GOST na Planoti. Preizkusili smo se tudi v izdelavi čokolade z zelišči.
Oktobra smo že petič sodelovali na festivalu nevladnih organizacij, ki je bil letos organiziran v Vipavskem Križu. Naša folklorna skupina je zaplesala venček goriških plesov.
Kakor vsa leta nam je bilo tudi letošnje sodelovanje v veselje, saj smo se naučili novih veščin, izvedeli marsikaj o zeliščih, odkrivali neznane kotičke, se družili in spoznavali zanimive ljudi.
Na osnovi poročil Darinke Albreht
(V arhivu ni slik o zapisu)