BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica - ECPv6.15.20//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.gdo.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260424T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260424T235959
DTSTAMP:20260531T044759
CREATED:20260423T025702Z
LAST-MODIFIED:20260506T103838Z
UID:278-1776988800-1777075199@www.gdo.si
SUMMARY:Ekskurzija: Prem – Škocjan - Divaška jama 24. april
DESCRIPTION:Goriško društvo za osteoporozo nas je v sredo\, 24. 4. 2026\, popeljalo na ekskurzijo v Brkine z ogledom Prema\, Škocjana in za zaključek še Divaške kraške jame. \nPot nam je predstavila organizatorka ekskurzije Zora Korenč\, za dodatne informacije na poti pa je poskrbel Boris Kante.Zdravka Kante nam je na avtobusu na poti do Prema\, opisala pomen in izjemnost pesnika Dragotina Ketteja (1876 – 1899). Letos slavimo 150 – letnico njegovega rojstva. Pesnik je ustvarjal v obdobju evropskega simbolizma in slovenske moderne in se danes postavlja ob bok Ivanu Cankarju\, Otonu Župančiču in Josipu Murnu. Prebrala nam je več Kettejevih pesmi\, ki dokazujejo\, da je bil mojster sonetov\, liričnih izpovedi\, otroških pesmic\, zapisov in pravljic. \nMOGOČNI GRAD PREMPrem je majhna vasica z le 150 prebivalci\, pa vendar znamenita po mogočnem gradu. Na gradu nas je sprejela vodička Jerica Strle. Razložila nam je nastanek in zgodovino gradu. Njegovi temelji segajo v 13. stol.\, nato je grad še nekajkrat spremenil svojo podobo z dozidavami in dodatnimi obrambnimi obzidji. V 16. stol.\, v času turških vpadov\, so grad obdajala kar tri obzidja. Danes ima grad ohranjeno le eno in vidni so tudi temelji dvižnega mostu.Lastniki so se menjali\, grad je razjedal zob časa\, toda po zaslugi Bruna Zoccolinija\, ki je grad kupil leta 1920\, je grad zaživel. Tržaški podjetnik ga je lepo vzdrževal in ohranil vso mogočnost palacija\, ki je na vzpetini nad reko Reko viden že od daleč. Niti druga svet. vojna niti nacionalizacija gradu\, mu nista prišli do živega.Od leta 1991 je grad v lasti občine Ilirska Bistrica\, ki je s pomočjo evropskih sredstev za ohranjanje kulturne krajine\, grad renovirala in ga namenila kulturnim prireditvam\, razstavam ali predavanjem. Ob našem obisku je bila na gradu v dveh dvoranah razstava pirhov osnovnih šol in vrtcev iz Ilirske Bistrice in okoliških krajev\, v pritličju pa razstava »Iz drobtin preteklosti« s prikazom kmečkega doma in predmetov\, ki so služili delu na polju\, v hlevu ali kuhinji.Grajska terasa nam je ponudila krasen razgled po gričevnati pokrajini Brkinov. Vodička nas je opozorila\, da je danes okolica lepo zelena\, to pa tudi zato\, ker so mnoge njive\, sadovnjaki\, vinogradi opuščeni in zatravljeni. To je usoda vasi\, ki se stara in mladi odhajajo na delo drugam. V grajski kapelici smo zato zapeli »Kje so tiste stezice« in se razšli z željo\, da bi turistično društvo Ilirske Bistrice uspešno ohranjalo kulturno dediščino v največji možni meri. \nKETTEJEVA SPOMINSKA SOBA V NEKDANJI OSNOVNI ŠOLI PREMVodička nas je povabila v prostore nekdanje osnovne šole Prem\, ki je tudi rojstna hiša pesnika Dragotina Ketteja. Kettejeva družina je stanovala v pritličju zgradbe\, v prvem nadstropju pa sta bili dve učilnici\, kjer je Kettejev oče poučeval.Življenje pesnika ni bilo lahko. Zgodaj je izgubil oba starša\, živel je v velikem pomanjkanju in tudi zdravje ga je zapuščalo. Kljub vsemu je v komaj petih letih odraslosti ustvaril tolikšen opus pesmi in tekstov\, da še danes sodi v krog največjih ustvarjalcev svojega časa. Na vhodu v šolo smo opazili njegov moto: » Ne bom se vdal« in se ni\, dokler ga ni pokosila zahrbtna jetika.Danes so prostori v nekdanji šoli namenjeni spominski sobi pesnika in dejavnostim\, ki so povezane z besedo\, ustvarjanjem in petjem. Učilnica v prvem nadstropju je opremljena s starimi klopmi in napisi v pomoč učencem. Vodička nam je tu razdelila drobne svitke z različnimi pesmimi in nas opogumila\, da smo zapeli »Stoji učilna zidana«. Sosednja učilnica pa je namenjena priložnostnim razstavam ali nastopom komornih skupin. \nTONE KRALJ\, SLIKAR V CERKVI SV. HELENEPremska cerkev je mogočna stavba\, kar prevelika za tako majhno vas\, toda dokaz darežljivosti bogatih donatorjev. Današnja cerkev je iz 19. stol in je nadzidana na temeljih starejših cerkva. V njej se srečamo z umetnostjo slikarja Toneta Kralja (1900 – 1975)\, ki je v 20 letih 20. stol. poslikal notranjost cerkve. Uporabil je tehniko freskanja na suhi omet. Njegove umetnine so vedno sporočilne. Pri freski Cirila in Metoda je v ospredje postavil knjigo – izobraževanje\, pri freski Marijinega oznanjenja pa – oznanilo: fašistični časi ne bodo večni. \nŠKOCJANTudi to je majhna brkinska vasica\, vendar z velikim zakladom v Muzeju arheologije in biologije iz škocjanskega okoliša. Muzej je postavljen v nekdanjo kmečko hišo in predstavlja bogato dediščino arheoloških raziskovanj na širšem območju vasi. Dokazi o bivanju človeka na tem področju segajo v obdobje pred okoli 3000 let pr.n.št.. Muzej predstavlja zaklade kot so nakit\, orodja\, orožja\, posodja\, ki so jih arheologi našli v grobovih v okolici vasi.Vodič Borut Peric nam je pojasnil\, da je kraški svet s kraškimi jamami in njihovo skrivnostnostjo pritegnil pozornost ljudi\, da so zato tu radi pokopavali svoje pokojne. V grobove so jim pridajali predmete\, ki nam danes pojasnjujejo\, kako so živeli in kaj jim je bilo dragoceno. Razstavljeni predmeti kažejo\, da so tod tekle trgovske poti med morjem in notranjostjo in tako širile kulturne značilnosti različni pokrajin.Tudi muzejske sobe\, namenjene rastlinam in živalim na področju Brkinov so zanimive.Ob cesti do muzeja smo srečali skupino arheologov iz Fakultete za arheologijo iz Ljubljane pri delu. Pojasnili so nam\, da začenjajo odkopavanja mogočnega suhega zidu\, ki jih bo morda spet pripeljal do še kakšnega zaklada preteklosti. Upajmo! \nNaslednji postanek je bil namenjen kosilu v gostilni »Pri Zotlarju«\, česar smo se vsi razveselili. \nDIVAŠKA JAMAZ avtobusom smo se nato zapeljali do parkirišča in turističnega objekta namenjenega obiskovalcem Divaške jame. Tu nas je sprejel vodič Borut Lozej\, ki nam je predstavil odkrivanje jame in načrte Jamarskega društva Gregorja Žiberne. Društvo nosi ime po jamarju\, ki je leta 1884 odkril to jamo.Divaška jama je za turiste dostopna po 120 stopnicah do vhoda\, nato pa v dolžini 700 m. Ima urejene poti in električno razsvetljavo. V mnogočem je posebna.Vhodna dvorana ima okno – odprtino na stropu\, ker se je tam zrušil strop jame. Jamarji so na dnu jame že večkrat našli živali\, ki so skozi to odprtino padle v jamsko dvorano.Jama slovi po kapnikih: največji stalagmit »Kralj Samo« je visok več 10 m\, slonov rilec visi s stropa navzdol več metrov\, v jami je prevrnjen stalagmit »Kleopatra«\, na steni pa »Slap Savica«\, jama ima tudi umetniško dvorano\, kjer je jamsko okrasje v različnih barvah od bele do rjave.Jamo je oblikovala reka Reka\, vse okrasje pa je posledica apnenčastih kamnin kraškega sveta\, ki jih voda raztaplja in nato spet odlaga sigo v obliki stoterih jamskih okraskov.Od nekdaj so jame svet mističnega okolja in mnogih vraževerji\, naš jamski vodnik pa je poskrbel\, da smo se obiskovalci nagledali čudes podzemnega sveta in se nato varno vrnili na plano. Glede na stalno jamsko temperaturo 8°C\, nam je sonce zunaj\, s skoraj 20°C pripravilo dobrodošlico\, kakršno smo si želeli. \nOstal nam je le še odhod domov in srčna zahvala vsem\, ki so oblikovali ekskurzijo\, predvsem Zori\, Borisu in Dragici. \nNeda Perko \nslike: Jolanda Nanut in Darinka Kavčič \n 
URL:https://www.gdo.si/dogodki/ekskurzija-prem-divaska-jama-skocjan/
ATTACH;FMTTYPE=image/webp:https://www.gdo.si/wp-content/uploads/2026/04/3Mus-e1777449458106.webp
END:VEVENT
END:VCALENDAR