BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica - ECPv6.17.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica
X-ORIGINAL-URL:https://www.gdo.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260610T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260610T235959
DTSTAMP:20260618T142413Z
CREATED:20260506T180247Z
LAST-MODIFIED:20260618T142413Z
UID:679-1781049600-1781135999@www.gdo.si
SUMMARY:Velika planina
DESCRIPTION:Druženje s hojo\, ekskurzijaV petek\, 12. junija 2026\, smo se člani našega društva odpravili na ekskurzijo na Veliko planino. Zanimanje za izlet je bilo veliko\, zato smo se na pot odpeljali kar z dvema avtobusoma.Spremljala nas je izvrstna vodička\, gospa Ana Šfiligoj\, ki je svojo mladost preživela v Kamniku.  \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMed vožnjo in med samim pohodom nam je predstavila številne zanimivosti o mestu in njegovi bogati zgodovini. Kamnik velja za eno najstarejših slovenskih srednjeveških mest. Nekoč je bil pomembno trgovsko in obrtniško središče\, danes pa obiskovalce privablja s svojo kulturno dediščino\, slikovitim starim mestnim jedrom in čudovito lego ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa planino smo se povzpeli z žičnico\, nato pa se podali po poteh med značilnimi pastirskimi kočami. Velika planina je ena največjih visokogorskih pašnih planin v Evropi in je znana po svoji edinstveni pastirski arhitekturi. V preteklosti so pastirji tukaj preživljali poletne mesece\, pasli živino ter izdelovali mlečne izdelke\, predvsem sir in trniče.  \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nČeprav je danes življenje na planini precej drugačno in lažje zaradi sodobne opreme ter dostopnosti\, se tradicija planšarstva še vedno ohranja in daje temu prostoru poseben čar. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nUstavili smo se pri kapelici Marije Snežne in pri Domžalskem domu\, kjer smo se okrepčali. Na poti smo občudovali neokrnjeno naravo in pisano preprogo planinskih cvetic\, nekateri pa so nabrali tudi nekaj zdravilnih zelišč. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPo prijetnem pohodu smo se z žičnico vrnili v dolino. Pred odhodom domov smo si ogledali še izvir Kamniške Bistrice\, ki s svojo kristalno čisto vodo velja za enega najlepših kraških izvirov v Sloveniji.Ob koncu dneva smo se še nekaj časa zadržali v prijetnem druženju\, delili vtise in obujali najlepše trenutke izleta. Domov smo se vrnili bogatejši za nova spoznanja\, lepe razglede in prijetne pogovore. Takšni dnevi nas vedno znova spomnijo\, kako pomembni so gibanje\, druženje in stik z naravo za naše dobro počutje ter zdravje.Sonja Kodeljaslike: Boris Kante
URL:https://www.gdo.si/dogodki/velika-lanina/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.gdo.si/wp-content/uploads/2026/06/vp03-e1781792582407.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260623T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260623T235959
DTSTAMP:20260711T041837Z
CREATED:20260506T180958Z
LAST-MODIFIED:20260711T041837Z
UID:683-1782172800-1782259199@www.gdo.si
SUMMARY:Ekskurzija - Kranj\, Tržič
DESCRIPTION:EKSKURZIJA V KRANJ IN TRŽIČ.Ko izbiramo mesta za naše ekskurzije\, vedno ugotavljamo\, da imamo na pragu našega doma veliko lepot in da jih premalo poznamo. V letošnjem juniju smo se odločili za Kranj in Tržič.KRANJ nas spominja na pesnika Franceta Prešerna\, na gledališče\, ki nosi njegovo ime in kip\, ki stoji pred njim. A mesto je še mnogo več. Vodnici sta nas popeljali v prazgodovinski čas\, ki ga ponazarjajo redki eksponati\, razstavljeni v Gorenjskem muzeju. Ta domuje v gradu\, ki je bil v srednjem veku skupaj s stolpi obramba mesta. Med cerkvenimi objekti izstopa prelepa gotska cerkev sv. Kancijana\, kjer je bilo v zgodovini pomembno krščansko središče. Stoji namreč na temeljih iz 6. stoletja. Poleg je kostnica\, v podzemnem delu pa so vidni ostanki staroslovanskega grobišča. Glavni trg nam je ponudil pogled na stare meščanske hiše\, ki ponazarjajo gospodarsko dejavnost srednjeveškega mesta in bogato družinsko življenje lastnikov hiš. Pred Prešernovim gledališčem smo občudovali njegov petmetrski kip. Pred njim smo se fotografirali. Tu je svoj pečat pustil arhitekt Jože Plečnik\, ki je zasnoval fasado gledališča z arkadami in posebno oblikovanimi lučmi. Le nekaj korakov naprej pa nas je presenetila še ena njegova stvaritev – veličasten vhod v stari del mesta s stopniščem\, arkadami in vodnjakom.Ko smo se mimo teh arkad in vodnjaka s petelinom spustili po neštetih stopnicah\, smo šele dobili pravi občutek\, da mesto stoji na 30-metrski visoki skali. Od tu nas pot popelje v 1300 m dolge podzemne rove\, ki so bili med 2.sv. vojno zgrajeni kot zaklonišče. Potekajo pod starim mestnim jedrom. Obiskali smo rekonstrukcijo zaklonišča\, kjer smo doživeli simulacijo zračnega napada. Razstava o gradnji rovov  prikazuje zanimiv način gradnje. Predstavljena je tudi obrt sodarstva\, ki je bila poleg drugih obrti v srednjem veku precej razvita. Razstavljeni so tudi zanimivi primerki kamnin\, kristalov in fosilov. Rovi imajo svoje naravne posebnosti\, saj se v njih tvorijo kapniki in živijo nekatere jamske živali. Pod stropom smo opazovali pajka. Ob izhodu iz rovov pa nas je presenetil pogled na 30-metrsko visoko razgledno točko\, od koder je razgled na sotočje rek Save in Kokre. Žal si tega zaradi obnove nismo mogli ogledati. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTRŽIČ nas  je pričakal z zmajem\, ki naj bi po legendi povzročil nastanek mesta. Tudi to mesto ima dolgo zgodovino. Razvil se je ob prometni žili\, ki je preko prelaza Ljubelj že v starorimskih časih povezovala današnjo Ljubljano z mestom  blizu današnjega Celovca. Zato je trške pravice pridobil že ob koncu 15. stoletja\, mestne pa na začetku 20. stoletja.Skozi staro mestno jedro smo se le sprehodili\, več časa pa smo se zadržali v Tržiškem muzeju\, kjer je nazorno prikazana njegova zgodovina. Zelo lepa je razstava Tržiški šuštarji\, kjer smo videli veliko izvirnega orodja: stare čevljarske klopi\, kopita\, šivalne stroje in modne čevlje različnih obdobij. Posebej lepo je prikazan razvoj in delovanje mojstrov v svetovno znanem podjetju Peko. Tudi razstava Usnje vseh barv nam je nazorno prikazala cel postopek obdelave\, od namakanja\, strojenja\, barvanja\, sušenja in izdelave čevljev. Za namakanje je bila pomembna voda iz tržiških potokov\, za sušenje pa so bile uporabljene posebne odprtine na strehah hiš.V muzeju smo si ogledali tudi prostore\, posvečene smučanju . Razstavljene so prazgodovinske in stare lesene smuči. Zanimivo je prikazan preprost postopek izdelave smuči s kuhanjem in ukrivljanjem. Prikazana je tekmovalna zgodovina slovenskih smučarjev\, pozornost pa je posvečena domačinu Bojanu Križaju\, ki je svoje pokale in priznanja odstopil muzeju.Ogled smo zaključili v Gašperjevi podstrehi muzeja\, kjer je razstavljenih več kot 5000 muzejskih predmetov\, od tiskanega blaga\, modelov za izdelavo vzorcev\, različnih posod\, sokovnikov in še in še.Za prihodnje oglede je v obeh mestih še veliko zanimivosti!Dragica Ružič \n\n\n\nSlike: Jolanda Nanut\, Darinka Kavčič\, Slavko Ružič
URL:https://www.gdo.si/dogodki/ekskurzija-kranj-trzic/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.gdo.si/wp-content/uploads/2026/07/kt04-e1783743441315.jpeg
END:VEVENT
END:VCALENDAR