BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica - ECPv6.15.20//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica
X-ORIGINAL-URL:https://www.gdo.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260518T143000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260518T170000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260528T201058Z
LAST-MODIFIED:20260528T202617Z
UID:2458-1779114600-1779123600@www.gdo.si
SUMMARY:»Festival zdravja na placu«
DESCRIPTION:Dogodek je organiziral Center za krepitev zdravja Ajdovščina na glavnem trgu vVipavi. Dogajanje je bilo zasnovano na različnih dejavnostih za krepitev zdravja in dobrega počutja\, od vadbenih aktivnosti do predavanj.Dopoldanske aktivnosti so bile namenjene najmlajšim in osnovnošolskim otrokom\, popoldanske pa mladostnikom in odraslim.  \n\n\n\nOd 14.30 dalje sva na naši stojnici predstavljali dejavnosti\, ki jih organiziramo za naše člane. Žal je bil obisk odraslih zelo skromen. Je pa maketa kosti pritegnila pozornost najmlajših\, ki so z zanimanjem poslušali Sandine nasvete o pomenu zdrave prehrane v otroštvu.  \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nVse pohvale gredo zaposlenim na CZKZ Ajdovščina\, ki so tako pestro zasnovali in izpeljali ves dogodek ter se ves čas trudili\, da smo se vsi sodelujoči dobro počutili. \n\n\n\nKarla Božič in Sanda Campolunghi \n\n\n\nslike: Karla Božič
URL:https://www.gdo.si/dogodki/festival-zdravja-na-placu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.gdo.si/wp-content/uploads/2026/05/IMG-20260520-WA0005-e1779999928614.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260513T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260513T235959
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260517T184135Z
LAST-MODIFIED:20260517T190705Z
UID:1691-1778630400-1778716799@www.gdo.si
SUMMARY:Anhovo – Močila
DESCRIPTION:Člani našega društva smo se podali na načrtovan pohod po krožni poti Anhovo – Močila. Ime vasi Močila izvira iz preteklosti\, ko so ljudje tako poimenovali kraje s številnimi izviri ali stoječimi vodami. Kraj je razmeroma mlad\, saj je status uradnega naselja dobil šele leta 2007\, ko se je odcepil od Anhovega. Je slikovito podeželsko naselje\, ki leži pod vasjo Gorenje polje\, v dolinici potoka Perivnika in številnih hudournikov. V preteklosti so ob potoku delovali mlini. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPot našega pohoda se je vzpenjala najprej skozi vas\, nato pa smo zavili na gozdno pot\, kjer smo uživali v hoji pod zelenimi krošnjami dreves in ob šumenju potoka pod nami.  \n\n\n\nzapis:Sonja Kodeljaslike: Jolanda Nanut
URL:https://www.gdo.si/dogodki/anhovo-mocila/
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.gdo.si/wp-content/uploads/2026/05/moc01-e1779044557766.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260424T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260424T235959
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260423T025702Z
LAST-MODIFIED:20260506T103838Z
UID:278-1776988800-1777075199@www.gdo.si
SUMMARY:Ekskurzija: Prem – Škocjan - Divaška jama 24. april
DESCRIPTION:Goriško društvo za osteoporozo nas je v sredo\, 24. 4. 2026\, popeljalo na ekskurzijo v Brkine z ogledom Prema\, Škocjana in za zaključek še Divaške kraške jame. \nPot nam je predstavila organizatorka ekskurzije Zora Korenč\, za dodatne informacije na poti pa je poskrbel Boris Kante.Zdravka Kante nam je na avtobusu na poti do Prema\, opisala pomen in izjemnost pesnika Dragotina Ketteja (1876 – 1899). Letos slavimo 150 – letnico njegovega rojstva. Pesnik je ustvarjal v obdobju evropskega simbolizma in slovenske moderne in se danes postavlja ob bok Ivanu Cankarju\, Otonu Župančiču in Josipu Murnu. Prebrala nam je več Kettejevih pesmi\, ki dokazujejo\, da je bil mojster sonetov\, liričnih izpovedi\, otroških pesmic\, zapisov in pravljic. \nMOGOČNI GRAD PREMPrem je majhna vasica z le 150 prebivalci\, pa vendar znamenita po mogočnem gradu. Na gradu nas je sprejela vodička Jerica Strle. Razložila nam je nastanek in zgodovino gradu. Njegovi temelji segajo v 13. stol.\, nato je grad še nekajkrat spremenil svojo podobo z dozidavami in dodatnimi obrambnimi obzidji. V 16. stol.\, v času turških vpadov\, so grad obdajala kar tri obzidja. Danes ima grad ohranjeno le eno in vidni so tudi temelji dvižnega mostu.Lastniki so se menjali\, grad je razjedal zob časa\, toda po zaslugi Bruna Zoccolinija\, ki je grad kupil leta 1920\, je grad zaživel. Tržaški podjetnik ga je lepo vzdrževal in ohranil vso mogočnost palacija\, ki je na vzpetini nad reko Reko viden že od daleč. Niti druga svet. vojna niti nacionalizacija gradu\, mu nista prišli do živega.Od leta 1991 je grad v lasti občine Ilirska Bistrica\, ki je s pomočjo evropskih sredstev za ohranjanje kulturne krajine\, grad renovirala in ga namenila kulturnim prireditvam\, razstavam ali predavanjem. Ob našem obisku je bila na gradu v dveh dvoranah razstava pirhov osnovnih šol in vrtcev iz Ilirske Bistrice in okoliških krajev\, v pritličju pa razstava »Iz drobtin preteklosti« s prikazom kmečkega doma in predmetov\, ki so služili delu na polju\, v hlevu ali kuhinji.Grajska terasa nam je ponudila krasen razgled po gričevnati pokrajini Brkinov. Vodička nas je opozorila\, da je danes okolica lepo zelena\, to pa tudi zato\, ker so mnoge njive\, sadovnjaki\, vinogradi opuščeni in zatravljeni. To je usoda vasi\, ki se stara in mladi odhajajo na delo drugam. V grajski kapelici smo zato zapeli »Kje so tiste stezice« in se razšli z željo\, da bi turistično društvo Ilirske Bistrice uspešno ohranjalo kulturno dediščino v največji možni meri. \nKETTEJEVA SPOMINSKA SOBA V NEKDANJI OSNOVNI ŠOLI PREMVodička nas je povabila v prostore nekdanje osnovne šole Prem\, ki je tudi rojstna hiša pesnika Dragotina Ketteja. Kettejeva družina je stanovala v pritličju zgradbe\, v prvem nadstropju pa sta bili dve učilnici\, kjer je Kettejev oče poučeval.Življenje pesnika ni bilo lahko. Zgodaj je izgubil oba starša\, živel je v velikem pomanjkanju in tudi zdravje ga je zapuščalo. Kljub vsemu je v komaj petih letih odraslosti ustvaril tolikšen opus pesmi in tekstov\, da še danes sodi v krog največjih ustvarjalcev svojega časa. Na vhodu v šolo smo opazili njegov moto: » Ne bom se vdal« in se ni\, dokler ga ni pokosila zahrbtna jetika.Danes so prostori v nekdanji šoli namenjeni spominski sobi pesnika in dejavnostim\, ki so povezane z besedo\, ustvarjanjem in petjem. Učilnica v prvem nadstropju je opremljena s starimi klopmi in napisi v pomoč učencem. Vodička nam je tu razdelila drobne svitke z različnimi pesmimi in nas opogumila\, da smo zapeli »Stoji učilna zidana«. Sosednja učilnica pa je namenjena priložnostnim razstavam ali nastopom komornih skupin. \nTONE KRALJ\, SLIKAR V CERKVI SV. HELENEPremska cerkev je mogočna stavba\, kar prevelika za tako majhno vas\, toda dokaz darežljivosti bogatih donatorjev. Današnja cerkev je iz 19. stol in je nadzidana na temeljih starejših cerkva. V njej se srečamo z umetnostjo slikarja Toneta Kralja (1900 – 1975)\, ki je v 20 letih 20. stol. poslikal notranjost cerkve. Uporabil je tehniko freskanja na suhi omet. Njegove umetnine so vedno sporočilne. Pri freski Cirila in Metoda je v ospredje postavil knjigo – izobraževanje\, pri freski Marijinega oznanjenja pa – oznanilo: fašistični časi ne bodo večni. \nŠKOCJANTudi to je majhna brkinska vasica\, vendar z velikim zakladom v Muzeju arheologije in biologije iz škocjanskega okoliša. Muzej je postavljen v nekdanjo kmečko hišo in predstavlja bogato dediščino arheoloških raziskovanj na širšem območju vasi. Dokazi o bivanju človeka na tem področju segajo v obdobje pred okoli 3000 let pr.n.št.. Muzej predstavlja zaklade kot so nakit\, orodja\, orožja\, posodja\, ki so jih arheologi našli v grobovih v okolici vasi.Vodič Borut Peric nam je pojasnil\, da je kraški svet s kraškimi jamami in njihovo skrivnostnostjo pritegnil pozornost ljudi\, da so zato tu radi pokopavali svoje pokojne. V grobove so jim pridajali predmete\, ki nam danes pojasnjujejo\, kako so živeli in kaj jim je bilo dragoceno. Razstavljeni predmeti kažejo\, da so tod tekle trgovske poti med morjem in notranjostjo in tako širile kulturne značilnosti različni pokrajin.Tudi muzejske sobe\, namenjene rastlinam in živalim na področju Brkinov so zanimive.Ob cesti do muzeja smo srečali skupino arheologov iz Fakultete za arheologijo iz Ljubljane pri delu. Pojasnili so nam\, da začenjajo odkopavanja mogočnega suhega zidu\, ki jih bo morda spet pripeljal do še kakšnega zaklada preteklosti. Upajmo! \nNaslednji postanek je bil namenjen kosilu v gostilni »Pri Zotlarju«\, česar smo se vsi razveselili. \nDIVAŠKA JAMAZ avtobusom smo se nato zapeljali do parkirišča in turističnega objekta namenjenega obiskovalcem Divaške jame. Tu nas je sprejel vodič Borut Lozej\, ki nam je predstavil odkrivanje jame in načrte Jamarskega društva Gregorja Žiberne. Društvo nosi ime po jamarju\, ki je leta 1884 odkril to jamo.Divaška jama je za turiste dostopna po 120 stopnicah do vhoda\, nato pa v dolžini 700 m. Ima urejene poti in električno razsvetljavo. V mnogočem je posebna.Vhodna dvorana ima okno – odprtino na stropu\, ker se je tam zrušil strop jame. Jamarji so na dnu jame že večkrat našli živali\, ki so skozi to odprtino padle v jamsko dvorano.Jama slovi po kapnikih: največji stalagmit »Kralj Samo« je visok več 10 m\, slonov rilec visi s stropa navzdol več metrov\, v jami je prevrnjen stalagmit »Kleopatra«\, na steni pa »Slap Savica«\, jama ima tudi umetniško dvorano\, kjer je jamsko okrasje v različnih barvah od bele do rjave.Jamo je oblikovala reka Reka\, vse okrasje pa je posledica apnenčastih kamnin kraškega sveta\, ki jih voda raztaplja in nato spet odlaga sigo v obliki stoterih jamskih okraskov.Od nekdaj so jame svet mističnega okolja in mnogih vraževerji\, naš jamski vodnik pa je poskrbel\, da smo se obiskovalci nagledali čudes podzemnega sveta in se nato varno vrnili na plano. Glede na stalno jamsko temperaturo 8°C\, nam je sonce zunaj\, s skoraj 20°C pripravilo dobrodošlico\, kakršno smo si želeli. \nOstal nam je le še odhod domov in srčna zahvala vsem\, ki so oblikovali ekskurzijo\, predvsem Zori\, Borisu in Dragici. \nNeda Perko \nslike: Jolanda Nanut in Darinka Kavčič \n 
URL:https://www.gdo.si/dogodki/ekskurzija-prem-divaska-jama-skocjan/
ATTACH;FMTTYPE=image/webp:https://www.gdo.si/wp-content/uploads/2026/04/3Mus-e1777449458106.webp
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260417T080000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260417T170000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260422T080650Z
LAST-MODIFIED:20260507T145424Z
UID:244-1776412800-1776445200@www.gdo.si
SUMMARY:Ogled Hidrocentrale Doblar\, 17. 4. 2026
DESCRIPTION:V okviru programa krajših vodenih ogledov smo organizirali obisk Hidrocentrale Doblar\, najstarejše hidroelektrarne na reki Soči. Odšli smo z avtomobili. Vseh nas je bilo 24.\nPo elektrarni in muzeju sta nas vodila gospa Marina Pavlin\, zadolžena za stike z javnostjo\, in gospod Boštjan\, vodja elektrarne.\n\nElektrarna je začela obratovati 8. aprila 1939. Ob svojem nastanku je bila ena najsodobnejših hidroelektrarn in pomemben tehnični  in inženirski dosežek tistega časa. Za arhitekturno obliko so zaslužni italijanski arhitekti Manzini in Bonfanti. Marmor za izdelavo so dobavili iz Italije. V štirih letih sta bili na Soči zgrajeni kar dve elektrarni: Plave in Doblar. V tem obdobju je bilo zgrajeno tudi delavsko naselje Isontinia\, današnji Doblar. Leta 1947 po podpisu Pariške pogodbe je bila elektrarna prevzeta od jugoslovanskih oblasti. HE Doblar in Plave sta imeli ključno vlogo pri oskrbi z električno energijo v zahodni Sloveniji in sta prispevali k industrializaciji območja\, razvoju infrastrukture in izboljšanju življenjskih razmer prebivalstva. Elektrarna je doživela več nadgradenj: Doblar II v letih 1996 – 2002 in temeljito rekonstrukcijo HE Doblar I med leti 2009 – 2014. Za zagotavljanje stabilne oskrbe z vodo so zajezili reko Sočo pri Podselu\, kar je omogočilo nastanek akumulacijskega jezera na Mostu na Soči\, ki napaja to hidroelektrarno. Poleg tega so zgradili tudi jez pri Ajbi.\nLeta 1981 se je začela gradnja tudi HE Solkan. Izgradnja te hidroelektrarne pa je bila mogoča šele po podpisu Osimskih sporazumov\, ki so dokončno potrdili mejo med Italijo in Jugoslavijo. Od leta 2010 obratuje tudi črpalna hidroelektrarna Avče\, prva in za zdaj edina tovrstna elektrarna v Sloveniji. Vse elektrarne upravljajo Soške elektrarne Nova Gorica SENG\, ki skrbijo za ohranjanje njene zgodovinske vrednosti in trajnostne proizvodnje.\n\nLeta 2025\, v okviru GO25\, so odprli tudi muzej z željo po predstavitvi in ohranjanju industrijske dediščine Posočja in izobraževanje o obnovljivih virih. Avtorica razstave tega muzeja je dr. Kaja Širok.\n\nZapisala Andrejka Čermelj\n\nfoto: Jolanda Nanut\, Darinka Kavčič
URL:https://www.gdo.si/dogodki/ogled-hidrocentrale-doblar-17-4-2026/
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/webp:https://www.gdo.si/wp-content/uploads/2026/04/DK_dobra07-e1777449560254.webp
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260415T080000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260415T170000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260421T191057Z
LAST-MODIFIED:20260507T145442Z
UID:201-1776240000-1776272400@www.gdo.si
SUMMARY:Druženje s hojo na Mengore\, 15. april 2026
DESCRIPTION:Zbrali smo se na parkirišču ob Kidričevi ulici in se odpeljali po lepi Soški dolini do vasice Kozaršče\, kjer smo parkirali avtomobile. Naš pohod smo tokrat namenili Mengoram\, 453 metrov visoki vzpetini nad Mostom na Soči\, Volčami in Čiginjem. Muzej na prostem Mengore je del Poti miru\, ki povezuje ostaline prve svetovne vojne. Pot nas je vodila ob jarkih\, kavernah in drugih spominskih obeležjih avstro-ogrske obrambne črte. Med prvo svetovno vojno so imeli položaji na Mengorah pomembno vlogo v soški bitki\, kjer so avstro-ogrski vojaki potisnili Italijane do reke Piave.\n\nNa vrhu hriba stoji cerkvica Device Marije\, od koder se širi lep razgled na reko Sočo in Julijske Alpe. Že leta 1480 je tu stala cerkvica kot utrdba pred Turki\, ki je bila kasneje porušena in na ruševinah ponovno zgrajena. Po starem izročilu so se tu zbirali voditelji kmečkega punta leta 1713\, od tu je zvon naznanil začetek boja za “staro pravdo”. Prva svetovna vojna je to svetišče delno porušila\, šele leta 1928 je načrte za novo cerkev naredil Tone Kralj. Oltarna slika je tudi njegovo delo in delo njegove žene Mare.\n\nPo razgibavanju in kratkem opisu poti smo se odpravili proti vrhu. S krajšimi postanki in klepetom smo prispeli na vrh\, kjer smo s slikanjem ovekovečili naš prihod. Zaradi muhastega oblačnega vremena nam prelep razgled ni bil povsem naklonjen.\n\nOb vrnitvi na izhodišče smo pomalicali\, se posladkali\, zapeli in se veselo odpravili proti domu. Za nami je bilo še eno prijetno druženje s prijatelji in znanci!\nDarinka Albreht\n\nfoto: Darinka Kavčič\, Jolanda Nanut
URL:https://www.gdo.si/dogodki/druzenje-s-hojo-na-mengore-15-april-2026/
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.gdo.si/wp-content/uploads/2026/04/mengore8-e1777449376764.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260408T090000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260408T130000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260507T074556Z
LAST-MODIFIED:20260507T145500Z
UID:728-1775638800-1775653200@www.gdo.si
SUMMARY:Sejem zdravja
DESCRIPTION:Tudi letos je društvo predstavilo svoje dejavnosti na sejemski stojnici na Bevkovem trgu.  \n\n\n\nZa ureditev stojnice sta poskrbeli Sanda Campolunghi in Karla Božič. Radio Robin je objavljal prispevke o dogajanju na sejmu. Različnim spremljevalnim dogodkom smo se pridružili z nastopom plesalk razvedrilnega plesa pod vodstvom mentorice Sare Mlakar. V prijetnem pomladnem vzdušju so se z modrimi majicami na trgu zasvetile naše sončnice v ritmu salse! \n\n\n\n\n\nSodelovanje na takem sejmu je spodbudno in koristno za vse nevladne organizacije\, ki skrbijo za preventivo zdravja in preprečevanje socialne izključenosti. \n\n\n\nZapisala Zdravka Kanteslike: Jolanda Nanut\, Darinka Kavčič
URL:https://www.gdo.si/dogodki/sejem-zdravja/
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.gdo.si/wp-content/uploads/2026/05/sejemZdr_5-e1778141400182.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260408T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260408T000000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260414T082251Z
LAST-MODIFIED:20260507T145218Z
UID:141-1775606400-1775606400@www.gdo.si
SUMMARY:Predavanje - počitek in spanje
DESCRIPTION:Počitek in spanje \n»Počitek je kot mežik za oko«. Ne rabimo ga veliko\, potrebujemo pa ga konstantno. \nV sredo\, 8. 04. 2026\, ob 17. 30h\, smo se članice\, člani in drugi zbrali na pomladanskem strokovnem predavanju z naslovom »Počitek in spanje«.\nPredavala nam je diplomirana fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Nova Gorica Lemut Barbara. \n     \nS predavanjem nas je seznanila o pomenu počitka in regeneracije za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja. Ohranjanje ravnovesja med aktivnostjo in počitkom je ključnega pomena za to\, da ne izgorevamo v sodobnem tempu življenja. Delo je za Slovence zelo velika vrednota a včasih je potrebno tudi nekoliko spremeniti miselnost in poskrbeti zase.\nRazložila je več vrst možnega počitka\, ki ga vsak človek lahko izbere glede na aktivnosti\, ki ga obremenjujejo: fizični\, mentalni\, senzorični\, ustvarjalni\, čustveni\, družbeni in duhovni. \nPrav tako urejeno spanje zagotavlja boljšo kvaliteto življenja v vseh starostnih obdobjih. Spanje je najučinkovitejši način vsakodnevnega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja.\nSpanje omogoča procese regeneracije in rasti. Kljub temu mnogi ljudje spijo manj od priporočene količine ali trpijo zaradi slabše kakovosti spanja. \nNova znanja nas bodo spodbudila k razmisleku o naših navadah! \nSanda Campolunghi \nfoto: Darinka Kavčič in Jolanda Nanut
URL:https://www.gdo.si/dogodki/predavanje-pocitek-in-spanje/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260321T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260328T235959
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260404T051114Z
LAST-MODIFIED:20260507T145157Z
UID:64-1774051200-1774742399@www.gdo.si
SUMMARY:Dnevi zdravja – šola osteoporoze v Izoli\, 21. do 28. marec 2026
DESCRIPTION:Dnevi zdravja – šola osteoporoze v Izoli\, 21. do 28. marec 2026\nKot vsako leto smo tudi letos organizirali letovanje v hotelu Delfin v Izoli. To je hotel s tremi zvezdicami\, ki se nahaja v Izoli. Zaradi lege je zelo priljubljen med starejšimi\, ki se sprehajajo tik ob morju pred hotelom z notranjim bazenom in ogrevano morsko vodo\, z letošnjim letom pa tudi s savnami in wellnessom. \n       \nLetovanje vključuje tudi jutranjo telovadbo v bazenu in na suhem\, razna predavanja\, telovadbo za hrbtenico in je znan po družabnih večerih. Cena je kar ugodna\, saj imajo društva 10% popusta.\nLetošnjo pomlad nas je prišlo v hotel 27 članic in 1 član. Med njimi so bile tudi devetdesetletnice. Vsak dan organiziramo kak pohod v kombinaciji z avtobusom. Bili smo že v Portorožu\, Piranu\, Strunjanu.\nMaterinski dan\, 25. marec\, smo obeležili z recitacijo in pripovedovanjem vicev – naš Drago jih je prinesel celo torbo; družili smo se in nazdravili dogodku. Naslednji dan smo odšle do Belvedera. Bilo je zelo vetrovno in oblačno\, toda sprehod med oljčniki in lep razgled na zaliv je vedno čaroben. Tam nas vedno čaka dobra kava in druženje! \n\nZadnji dan bivanja smo si organizirale pohod po Izoli\, tem obmorskem mestecu\, znanem po ribištvu\, ozkih ulicah in sproščenem mediteranskem vzdušju. Se pa v zadnjem času zelo turistično razvija. Sprehod smo zaključile v baru s prijetnim kramljanjem. Tudi zvečer smo se družile ob plesni glasbi in vinu. Izvedle smo anketo\, kdaj bi se drugo leto vrnile\, odločile smo se za teden po veliki noči od 3. do 10. aprila 2027.\nTake dneve zdravja ponudimo članom\, kar omogoča starejšim osebam\, da spremenijo okolje\, izboljšajo svoje počutje in preživijo kakovosten čas v prijetni družbi ter ob blagodejnem vplivu morja. \nAndrejka Čermelj
URL:https://www.gdo.si/dogodki/dnevi-zdravja-sola-osteoporoze-v-izoli-21-do-28-marec-2026/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260319T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260319T235959
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260427T141602Z
LAST-MODIFIED:20260507T145130Z
UID:408-1773878400-1773964799@www.gdo.si
SUMMARY:Druženje s hojo\, 19.03.2026 – Kojsko
DESCRIPTION:Za tokratni pohod smo se po programu odpravili na zahodni del naše lepe dežele\, v Goriška Brda.\nKo smo se zbirali\, nas je pričakalo precej neprijazno vreme. Dež in veter sta marsikoga skušala odvrniti od poti\, a večina ni klonila. Odločeni\, da nam vreme ne bo pokvarilo načrtov\, smo sedli v avtomobile in se podali proti Kojskem. \n  \nNaša prva postojanka je bila cerkev sv. Križa nad Kojskim\, ki ponosno kraljuje nad vasjo. Gospod Miloš Kumar nas je pred dežjem in hladnim vremenom povabil v zavetje cerkvice\, nam natančno predstavil njene značilnosti in njen pomen za vas.Cerkev kraljuje na mestu nekdanjega protiturškega tabora\, kot sakralni biser skriva najstarejši ohranjeni gotski krilni oltar v Sloveniji iz leta 1515\, stranska oltarja sta baročna. Je romarska cerkev in do nje vodi križev pot\, po katerem je cerkev dobila ime. V preteklosti so v vasi praznovali praznik sv. Križa s sejmom in procesijo\, ki so se udeleževali romarji od vsepovsod. V današnjih časih pa se je ohranil le križev pot. Ob lepem vremenu se ti od cerkvice odpre eden od najlepših razgledov po briških krajih vse do morja. \nImeli smo srečo\, saj se je po obisku cerkvice vreme izboljšalo\, dež je ponehal in v lepših razmerah smo lahko izpeljali naš pohod. Pot ni bila zahtevna\, zato smo v hoji lahko vsi uživali. Poseben pečat pohodu je dala naša članica Karla\, rojena v Kojskem. Z nami je delila osebne zgodbe o svojem rojstnem kraju in nas popeljala do sadovnjaka Pod skalco\, kjer z veliko ljubeznijo njen sin Gregor ohranja stare sadne sorte. Od lanske jeseni domuje v novem paviljonu Center za kulturo sadja\, ki želi ohranjati spomin na nekdanji pomen briškega sadja. \nKot se za zaključek spodobi\, smo se po pohodu še prijetno družili. Ob skupni malici in toplem čaju je stekla beseda o vtisih dneva\, piko na i pa so postavile naše članice\, ki so nas posladkale z domačim pecivom.\nDomov smo se vrnili polni vtisov in ponosni\, da nas jutranje deževje in hladno vreme nista ustavila\, saj smo v prijetni družbi preživeli lep dopoldan. \nSonja Kodelja \nslike: Darinka Kavčič
URL:https://www.gdo.si/dogodki/druzenje-s-hojo-19-03-2026-kojsko/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260311T080000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260311T170000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260329T072931Z
LAST-MODIFIED:20260507T145108Z
UID:45-1773216000-1773248400@www.gdo.si
SUMMARY:Ekskurzija Treviso - 11\, 12. 03. 2026
DESCRIPTION:EKSKURZIJA V TREVISO\, 11. in 12. marec 2026 \n \nTudi letos smo se odločili\, da ob dnevu žena počastimo naše članice drugače kot v prejšnjih letih. Starejše\, ki se ne morejo udeležiti izletov\, smo obiskali in jih razveselili z lončnico. Ostalim smo ponudili ekskurzijo v Treviso\, kjer je bila ravno v tem času na ogled razstava Od Picassa do Van Gogha. Zanimanje je bilo veliko\, zato smo ekskurzijo organizirali v dveh zaporednih dneh. \nOb desetih smo se zbrali pred sodiščem in se v spremstvu gospe Irene Komel odpeljali preko mejnega prehoda Vrtojba in se po polurnem postanku pripeljali v Treviso. Pot je minila hitro\, saj nam je vodička Irena na zelo nazoren in sproščen način predstavila to mesto z bogato zgodovino. Treviso (Treviž)\, je manjše mesto v deželi Veneto (Benečija) zgrajeno na sotočju rek Sile in Botteniga\, prepredeno s številnimi kanali\, poimenovano tudi »male Benetke« . Njegovi zametki segajo že v keltsko obdobje in je v nadaljevanju ostalo zanimivo zaradi svoje pozicije za Rimljane\, Langobarde in Benečane\, ki so mu dali najbolj viden pečat. Vladali so mu tudi Francozi in Avstrijci do leta 1866\, ko je bilo z ostalo Benečijo pripojeno kraljevini Italiji. V preteklosti so na mestnih kanalih delovali številni mlini\, enega lahko vidimo še danes v samem centru mesta. Mesto je sedež znanih tekstilnih podjetij Benetton\, Sisley\, Stefanel\, Diadora\, Geox\, pa tovarne kavnih aparatov De Longhi in koles Pinarello. \n    \nIz avtobusa smo izstopili prav pred enimi od vhodov v mestnem obzidju\, zgrajenem v času beneške prevlade. Sprehodili smo se po ozkih ulicah in manjših trgih in občudovali srednjeveške\, lepo poslikane palače in novejše zgradbe\, ki se lepo vklapljajo v staro mestno jedro. Prečkali smo tržnico na umetno zgrajenem otočku in takoj za njo tudi ribarnico\, kjer ribiči dnevno prodajajo svoj ulov. Na tržnici si je nekaj članic kupilo znani treviški radič. Najdlje smo se ustavili na Piazza dei Signori\, upravnem\, kulturnem in družabnem centru mesta. Po kratkem postanku\, ko smo si lahko privoščili kavo in znani tiramisu\, smo mimo Loggie dei Cavalieri prišli do samostana Santa Catarina\, ki že desetletja gosti znane razstave. \n \nTokrat je direktor skupine Linea d’Ombra\, domačin Marco Goldin postavil razstavo z naslovom Od Picassa do Van Gogha. Zbral je 90 platen iz muzeja Toledo v zvezni državi Ohio\, ki jih je razvrstil po temah: tihožitja\, krajine\, podobe in portreti. Znani in manj znani avtorji impresionizma\, post impresionizma in kubizma so razporejeni po osmih dvoranah v obratnem kronološkem redu: od začetka 20. stoletja nazaj v 19. stoletje. Med njimi so Američani\, a prevladujejo evropski umetniki\, kot Van Gogh\, Gauguin\, Monet\, Picasso\, Midigliani. Zaradi številnih obiskovalcev in časovne omejenosti smo si\, žal\, razstavo ogledali zelo na hitro. \n \nPolni vtisov\, smo se odpeljali do kraja San Stino di Livenza\, kjer so nas v hotelu »Da Gigi« pogostili z bogato in zelo okusno večerjo. Ob odlični hrani in pijači smo se veselo družili v zadovoljstvu in navdušenju nad prijetno preživetim dnevom. \nKarla Božič\nfoto: Jolanda Nanut
URL:https://www.gdo.si/dogodki/45/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260302T080000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260302T170000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260426T115308Z
LAST-MODIFIED:20260507T145055Z
UID:383-1772438400-1772470800@www.gdo.si
SUMMARY:Balet Doktor Živago
DESCRIPTION:Obisk slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana\, 27. 2. 2026 in 2. 3. 2026\nDramski balet: Doktor Živago \nČlanice in člani smo si v dveh terminih ogledali dramski balet Doktor Živago. \nZgodbo iz romana Borisa Pasternaka\, ki jo poznamo tudi iz istoimenskega filma\, kjer nas je s svojo igro med drugimi očaral igralec Omar Sharif\, smo doživeli na drugačen način. \nVirtuoznost orkestra\, zbora in solistov ter mogočnost glasbe skladateljev Šostakoviča\, Rahmaninova\, Schnittkeja\, Majakovskega in Vasksa so nas popeljali v dramatično in melanholično vzdušje ruske duše. Strahote prve svetovne vojne in oktobrske revolucije postanejo kulisa ene najlepših in najbolj pretresljivih ljubezenskih zgodb v svetu umetnosti.\nVrhunski baletni umetniki nas s plesom\, gibom in mimiko prevzamejo ter iz slike v sliko pripovedujejo zgodbo zdravnika\, senzibilnega poeta Jurija Živaga\, njegove razumevajoče žene Tonje\, Paše Antipova – Strelnikova\, revolucionarnega aktivista in kasneje generala rdeče armade\, njegove žene Lare in pokvarjenega oportunista Viktorja Komarovskega.\nJurij in Lara se zbližata na ruski fronti leta 1914 v bolnišnici za ranjence. Tu postaneta dobra prijatelja. Oba se 1917 vrneta k svojima družinama v Moskvo\, kjer že poteka revolucija. Dom Jurijeve družine je nacionaliziran. Preganjajo jih uporniki. Z Laro se ponovno srečata kot begunca pod Uralom pred divjanjem oktobrske revolucije. Jurij se s svojo družino zateče v zimski dvorec Varikino\, Lara pa s svojo hčerko v bližnjo vasico. Njuna srečanja postanejo prepovedana\, a neizmerna ljubezenska zgodba\, ki jo baletniki izrazijo s svojimi neverjetnimi telesi\, prefinjenimi gibi in plesom\, je težko opisati z besedami. Jurija kasneje ugrabijo revolucionarji. Posreči se mu zbežati nazaj v Varikino\, a njegov dom je prazen. Družino so mu izgnali na tuje in zateče se k Lari. Z Laro preživljata čarobne trenutke v skromnem domu. Skupaj sta in srečna. A dolgo ne traja njuna idila. Obišče ju Viktor Komarovski\, pokvarjen stari Larin znanec. Opozori ju\, da je Lara v nevarnosti\, ker je\, kot žena generala rdeče armade\, v zvezi z Jurijem\, ki je predstavnik buržoazije. Umakneta se v ledeni dvorec Varikino\, kjer preživita še nekaj časa skupaj. Jurij piše poezijo v mrzlih zimskih večerih\, Lara je njegova muza. Komarovski se znova vrne. Pove\, da je bil Paša Antipov – Strelnikov\, Larin soprog\, ubit in da je tudi Lara v življenjski nevarnosti\, če ne odide z njim\, da jo zaščiti. \nPles žalostne ločitve je pretresljiv. Vrhunski baletnik Kenta Yamamoto kot Jurij in Nina Noč kot Lara odplešeta svoji vlogi nadvse vzvišeno in doživeto. V silni žalosti in hrepenenju za izgubljeno ljubeznijo Juriju\, ob koncu predstave\, odpove srce. \nKoliko gorja\, koliko trpljenja\, koliko krivic doživlja človeški rod zaradi lastne nečloveškosti. In kako malo pomeni človekov individualizem v vrtincu krvavih revolucij\, vojn in sprememb sistemov in mej. Tako nas lahko le umetnost za trenutek povzdigne v drugačne dimenzije\, kjer vladajo lepota\, dobrota in mir! \nPredstava navduši z domiselno koreografijo\, odlično scenografijo in prelepimi kostumi. Odrsko priredbo romana sta pripravila znana češka baletna umetnika\, brata Jirži in Otto Bubeniček že leta 2016\, kot svetovno premiero. \nČlanicam in članom Društva za osteoporozo Nova Gorica smo napisali še eno nepozabno zgodbo. Koordinatorka dogodkov je bila Andrejka Čermelj. \nZapisala:: Sanda Campolunghi
URL:https://www.gdo.si/dogodki/balet-doktor-zivago/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260225T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260225T190000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260507T142715Z
LAST-MODIFIED:20260508T063439Z
UID:740-1772038800-1772046000@www.gdo.si
SUMMARY:Volilni zbor članov
DESCRIPTION:Letošnji zbor članov je kot običajno potekal v dvorani Mestne občine Nova Gorica s pričetkom ob 17. uri. Zbrane je uvodoma pozdravila predsednica društva Zdravka Kante in izrazila svoje zadovoljstvo ob pogledu na polno dvorano\, obenem pa opozorila da bo zbor zaradi obveznega kvoruma svoje delo začel s 15-minutnim zamikom. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nČas čakanja na poročilo verifikacijske komisije o številu prisotnih nam je zapolnil pevska skupina Mavrica. Zazvenela je vrsta prelepih pesmi\, takih\, ki jih vsi poznamo in znajo najti pot do srca. Pevk smo bili veseli\, posebno\, ker v njem pojejo članice društva. \n\n\n\nKo je verifikacijska komisija poročala\, da je prisotnih 94 članov in s tem izpolnjen predpisani kvorum\, je zbor članov pričel z delom. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo s predsednico Zoro Korenč\, v zapisnik je beležila Karla Božič. \n\n\n\nVsebinsko poročilo o delu društva v letu 2025 in finančno poročilo\, oboje pregledno razčlenjeno\, je podala predsednica Zdravka Kante. O delu Nadzornega odbora je poročala Vidojka Harej\, poročilo Častnega razsodišča je podala Ana Ašanin. \n\n\n\nUgotovljeno je bilo\, da je bil program društva izpolnjen\, v letnem planu načrtovane aktivnosti dosledno izvedene\, finančno poslovanje uspešno. Nadzorni odbor pri pregledu poslovanja društva ni odkril nepravilnosti\, Častno razsodišče ni prejelo v obravnavo nobene prijave. Zbor članov je nato z dvigom rok sprejel in potrdil vsa tri poročila. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSledile so volitve v organe društva. Po osmih letih sta se poslovili članici Upravnega odbora Jolanda Nanut in Andrejka Čermelj\, štiriletni mandat se je iztekel Nadzornemu odboru in Častnemu razsodišču. Odhajajočim članicam se je predsednica društva zahvalila za njihov trud in predanost. Andrejka Čermelj je v poslovilnem nagovoru poudarila pomen prostovoljstva za družbo. Sama ima za sabo vrsto let prostovoljskega dela in osrečuje jo zavest\, da to ni le koristna brezplačna dejavnost\, ampak bogati tudi tistega\, ki jo izvaja. \n\n\n\nV Upravni odbor sta bili nato izvoljeni novi članici – Pavla Černe in Silvana Piculin. V Nadzorni odbor so bile izvoljene Katja Šoštarič Likar kot predsednica ter Zorka Zavrtanik in Nataša Magajne kot članici. V Častno razsodišče sta bili izvoljeni Margerita Konjedic in Ljuba Zerezghi kot članici\, dosedanji predsednici Častnega razsodišča Ani Ašanin pa se mandat podaljša še v naslednje mandatno obdobje. \n\n\n\nMedtem ko je Zbor članov zaključeval svoje delo\, je v preddverju znani novogoriški gostinec Gurman na mize razporejal vrsto slastnih prigrizkov. Privoščili smo si jih\, se pogostili in posladkali\, poklepetali in se zadovoljni razšli. \n\n\n\nAna Ašaninslike: Jolanda Nanut
URL:https://www.gdo.si/dogodki/volilni-zbor-clanov/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260218T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260218T235959
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260425T201659Z
LAST-MODIFIED:20260507T145023Z
UID:365-1771372800-1771459199@www.gdo.si
SUMMARY:Druženje s hojo -  Renče
DESCRIPTION:Prebudili smo se v sončno zimsko jutro\, ki je že na prvi pogled obetalo lep dan. Zrak je bil svež in hladen\, nebo pa skoraj brez oblačka. Sreda je dan\, ki ga člani našega društva rezerviramo za skupne pohode\, saj nam gibanje na prostem prinaša dobro voljo\, krepi telo in nas povezuje med seboj.\nTokrat smo se zbrali pri lovski koči nad Renčami. Že ob prihodu je bilo čutiti prijetno energijo – nasmehi\, prijazni pozdravi in kratki pogovori so napovedovali sproščeno druženje. Po uvodnem razgibavanju smo se podali na pot. \n  \nHodili smo po urejenem kolovozu\, ki se je na nekaterih mestih rahlo vzpenjal in ponujal vedno lepše razglede. Med potjo smo občudovali širino Vipavske doline\, ki se je razprostirala pod nami. Poseben čar so pokrajini dale tudi na novo zasnežene gore v daljavi\, ki so se bleščale v zimskem soncu. Narava je bila tiha\, večino po požaru požganega drevja so odstranili in upamo\, da si bo narava počasi opomogla. Hoja je potekala v umirjenem tempu\, primernem za vse udeležence\, tako da smo lahko sproščeno klepetali in uživali v razgledih. \n  \nOb povratku do lovske koče smo si privoščili zasluženo malico. Kot vedno so zadišali pričakovani sendviči\, nekatere slavljenke pa so prinesli tudi sladke priboljške. Ob skodelici toplega čaja smo se pogreli\, nato pa smo v dobrem razpoloženju celo zapeli nekaj pesmi. Smeh in pesem sta še dodatno polepšala dopoldne.\nPreživeli smo čudovito dopoldne na svežem zraku\, obdani z lepoto narave in v družbi prijetnih ljudi. Takšni pohodi nas vedno znova napolnijo z energijo\, utrdijo prijateljske vezi in nas opomnijo\, kako pomembna sta gibanje in druženje za dobro počutje. Veselimo se že naslednjega skupnega druženja.\nSonja Kodelja \nslike: Jolanda Nanut\, Darinka Kavčič \n 
URL:https://www.gdo.si/dogodki/druzenje-s-hojo-18-2-2026-rence/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260128T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260128T235959
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260425T053919Z
LAST-MODIFIED:20260507T145339Z
UID:357-1769558400-1769644799@www.gdo.si
SUMMARY:Stokovno predavanje - urinska inkontinenca
DESCRIPTION:Urinska inkontinenca in spuščenost rodil \nV sredo\, 28. 01. 2026\, ob 17: 30 h\, smo se zbrali na strokovnem predavanju o inkontinenci in spuščenosti rodil.\nPredavateljica je bila gospa dr. Venier Barbara\, specialistka ginekologije in porodništva iz Splošne bolnišnice Šempeter.\nPredavanja se je udeležilo 67 članic\, članov in gostov. \nPredstavljeni so bili različni tipi urinske inkontinence s kliničnimi znaki in simptomi.\nPojasnjeni so bili vzroki in tudi mnogi različni načini zdravljenja urinske inkontinence. Poleg pravilnega izbora terapije je zelo pomembno tudi vztrajno in vestno sodelovanje bolnika. Navadno se težav ne da popolnoma odpraviti\, lahko pa se jih da bistveno omiliti.\nPredavateljica je izpostavila tudi najpreprostejši način utrjevanja mišic medeničnega dna. To so Keglove vaje\, ki jih je potrebno izvajati preventivno in kurativno\, vztrajno\, redno in večkrat dnevno. \nSpuščenosti rodil je velikokrat posledica poklicnega dviganja težkih bremen (več kot 5kg)\, seveda pa obstajajo še drugi\, lahko čisto konstitucionalni vzroki za to težavo. Predstavljeni so bili različni pripomočki za lajšanje težav\, večkrat pa je potrebno pristopiti tudi z operacijo. \nV Šempetrski bolnišnici se ukvarja z inkontinenco dr. Venier Barbara. Organizirana je tudi ekipa fizioterapevtk\, ki izvajajo pri napotenih pacientih cikle vaj za obvladovanje teh težav. \nSanda Campolunghi \nslike: Jolanda Nanut
URL:https://www.gdo.si/dogodki/stokovno-predavanje-urinska-inkontinenca/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260122T080000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260122T170000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260425T052433Z
LAST-MODIFIED:20260507T145005Z
UID:346-1769068800-1769101200@www.gdo.si
SUMMARY:Mesto ob meji 22.1. 2026
DESCRIPTION:Obisk razstave Mesto ob meji v Epicentru \nS skupino 33 članic in članov našega društva smo si v četrtek\, 22. januarja 2026\, ogledali razstavo Mesto ob meji\, ki je bila odprta novembra 2025 v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica.\nNjena avtorica\, kuratorka in zgodovinarka dr. Kaja Širok nam je predstavila razstavo\, ki \npripoveduje zgodbo Goriške v 20.stoletju\, zlasti skozi življenje ljudi ob državni meji. Ne osredotoča se le na politično plat zgodovine\, temveč predvsem na vsakdanje življenje prebivalcev. Zelo vznemirljive so zgodbe iz obdobij vojn\, fašizma in razdelitve prostora. Povedanih je mnogo osebnih in kolektivnih zgodb. Razstava spodbuja dialog o identitetah. \nEpicenter\, ki je nastal v času GO25\, ima sodobno opremljeno večnamensko dvorano\, galerijo za občasne razstave\, stalno razstavo in kavarno.\nDruštveni program krajših vodenih ogledov je zelo dobro obiskan in udeleženci nas spodbujajo k nadaljevanju takih ogledov. \nZapisala Andrejka Čermelj\nslike: Jolanda Nanut\, Darika Kavčič \n[ngg src=”galleries” ids=”6″ display=”basic_thumbnail” thumbnail_crop=”0″ maximum_entity_count=”500″]
URL:https://www.gdo.si/dogodki/mesto-ob-meji-22-1-2026/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260114T080000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260114T170000
DTSTAMP:20260531T015738
CREATED:20260114T170430Z
LAST-MODIFIED:20260507T144948Z
UID:329-1768377600-1768410000@www.gdo.si
SUMMARY:Kremenjak 14.1.2026
DESCRIPTION:Pozdravljeni pohodniki našega društva!\nPrišlo je novo leto in z njim tudi naše prvo druženje s hojo. Vremenske razmere so nam narekovale\, da smo prvotni cilj pohoda spremenili in izkazalo se je\, da je bila odločitev pravilna. \nOdpravili smo se na Kremenjak\, 236 m visok hrib\, ki leži na meji med Slovenijo in Italijo. Ob lepem vremenu se z vrha ponuja razgled od Tržaškega zaliva do Benetk\, po bližnjih kraških vaseh in vse do Julijskih Alp. Za start pohoda smo izbrali parkirni prostor ob pokopališču v Novi vasi. Tu je bilo dovolj prostora za vse naše jeklene konjičke. Po ogrevanju smo se odpravili po makadamski poti proti našemu cilju. Pot je lepo urejena brez večjih vzponov in brez težav smo prispeli na vrh. Tu smo se malo odpočili\, okrepčali in poklepetali. Razgled ni bil tako lep\, kot bi bil ob lepem vremenu\, vendar morje smo lahko videli. Vračali smo se po krožni poti in se med potjo že malo bali\, da bomo zašli. Ker pa imamo med pohodniki take\, ki dobro poznajo kraške poti\, smo se srečno vrnili na start. Tu nas je čakal topel čaj in slastni sendviči. Ker je začelo rositi\, smo malicali pod dežniki. Tudi to je imelo poseben čar! \nKo smo posedli v avtomobile\, se je dež okrepil\, a bili smo zadovoljni\, da nam je med pohodom vreme prizaneslo. Naj bo tako tudi v prihodnje! \nSonja Kodelja \nslike: Jolanda Nanut  \n[ngg src=”galleries” ids=”5″ display=”tagcloud” maximum_entity_count=”500″]
URL:https://www.gdo.si/dogodki/kremenjak-14-1-2026/
CATEGORIES:Dogodki
END:VEVENT
END:VCALENDAR