Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Zapis dogodkov – leto 2020

Seznam dogodkov:

Kokoška, 15. januar

Druženje s hojo ob sredah – Lokev in Kokoška – 15. 1. 2020
Nad Lipico in največjo slovensko vasjo Lokev, nedaleč od čudovite jame Vilenice, se dviga 674 metrov visok hrib Kokoška. Nastanek imena ima zanimivo in zabavno zgodovino. Hrib so domačini, ker je bil gol in neporaščen, imenovali »golina«, Italijani so ime slišali kot »gallina«, kar so domačini poslovenili in tako je hrib postal Kokoš. Bil je cilj našega prvega letošnjega druženja s hojo ob sredah. Na pot smo krenili od bivšega mejnega prehoda Lipica, se ustavili na vrhu pri koči, ki je bila sicer zaprta, po vrnitvi smo se zadržali v veselem druženju na naš običajen način.
Po zapisu Darinka Albreht
(V arhivu ni slik o dogodku)

Muzej mizarstva, 29. januar

Obisk Muzeja mizarstva in Solkana.
Rod mizarjev V Solkanu, v neposredni bližini pokopališča, se nahaja Muzej mizarstva. Muzej ohranja spomin na izredno bogato mizarsko tradicijo kraja, ki se je ob reki Soči in v bližini gozdov Trnovske planote razvijala od sredine 19. stoletja. Na prelomu stoletja so bile redke hiše, kjer ni bilo mizarske delavnice, število mizarjev se je povzpelo na 350. Kasneje so se mizarji združevali v zadruge ter končno postavili temelje tovarni pohištva Meblo. O mizarjenju in mizarjih nam je pripovedoval Jožko Markič, vodja muzeja. Poleg prikazanih orodij in značilnih delovnih pripomočkov mizarskega poklica, smo na razstavi trenutno videli tudi značilne stile obdelave lesa in tudi nekaj posebnega pohištva, ki so ga izdelali solkanski mizarji.
Po ogledu muzeja smo se v spremstvu gospe Mire Bevc sprehodili po Solkanu, spoznavali njegovo zgodovino in odkrivali zanimive kotičke, ki jih kljub bližini kraja nismo poznali.
Po zapisu Andrejke Čermelj, ki je bila organizatorka obiska
(V arhivu ni slik o dogodku)

Zbor članov, 26. februar

Zbor članov je potekal v posebnem vzdušju, saj so se že napovedovale posebne razmere zaradi koronavirusa. Predsednica je zato k uvodnemu nagovoru v zvezi s to problematiko povabila našo članico in “našo zdravnico” Majo Pavlin Klemenc, ki je spregovorila o trenutnem stanju in vedenju, predvsem je priporočala izogibanje paniki in strogo izvajanje higijenskih ukrepov.
Zbor se je nadaljeval po običajnem dnevnem redu z izvolitvijo delovnega predsedstva (Valerija Seljak, Vanja Rusjan, Zdravka Kante – tudi zapisničarka). Verikacijska komisija je ugotovila, da je število prisotnih 68, kar je več kot 10% članstva in zadostuje za odločanje zbora. Predsednica Milojka Pirc je nato podala poslovno poročilo za leto 2019, spregovorila je o vsebinski in finančni realizaciji programa in načrta. Pohvalila je vse prostovoljce, še posebej pa tiste, ki so bili nosilci izvedbe posameznih dejavnosti. Zbor članov je brez glasu proti potrdil poslovno poročilo, poročilo nadzornega odbora in poročilo častnega razsodišča.
Sledila je predstavitev vsebinskega programa in finančnega načrta za leto 2020. Poleg predsednice, ki je kot podlago programa izpostavila knjižico Program 2020 in poudarila, da so za nemoteno delo društva v predvidenem obsegu potrebne dotacije (občine, FIHO), so besedo prevzele tudi druge članice upravnega odbora – Andrejka Čermelj, Valerija Seljek, Darinka Kavčič, Zorica Konrad in prostovoljka Darinka Albreht – vsaka s predstavitvijo vsebin, za katere so zadolžene. Člani zbora so bili zadovoljni z njihovimi predstavitvitvami. Besedo je ponovno prevzela predsednica delovnega predsedstva in dala na glasovanje sklep o sprejetju vsebinskega in finančnega programa za leto 2020. Sklep je bil brez glasu proti sprejet.
Ob koncu je spregovorila še bivša predsednica Anita Mokorel, ki je izrazila zadovoljstvo in pohvalila nov upravni odbor in predvsem njegovo predsednico Milojko Pirc. Pohvalo in zahvalo je predsednici namenila tudi Valerija Seljak.
(V arhivu ni slik o dogodku)

Dolenjske Toplice, od 12. do 19. julija

Dnevi zdravja – Dolenjske Toplice.
Od 12. do 19. julija je 20 naših članic in članov ter 8 nečlanov preživelo teden zdravih dni v Termah Dolenjske Toplice. Letošnje bivanje je bilo posebno zaradi razmer, vezanih na epidemijo coronavirusa. Sami ter osebje v zdravilišču smo poskrbeli za ustrezne varnostne ukrepe proti okužbi in nam je bilo kljub temu lepo. Na Dolenjsko smo se odpeljali z avtobusom in že med potjo spoznavali prelepo zeleno pokrajino, njene zidanice, reko Krko, griče. V hotelu so nas toplo sprejeli in nam iz varnostnih razlogov, malo zares, malo za šalo, vsem izmerili telesno temperaturo, nas pogostili z dobrodošlico in nas udobno namestili .
Za naslednje dni so nam pripravili bogat in pester program, ki je vključeval več vrst telovadbe v vodi in na suhem, meditacije, tapkanje, zvočne kopeli z tibetanskimi skledami, nordijsko hojo, čuječo hojo v naravi. Organizirali so nam zdravstvena predavanja, kuharsko delavnico pa tudi piknik s tabornim ognjem na gozdni jasi.
Posebej so nas razveselili z izletom v Novo mesto, kjer smo si ogledali najstarejši del – Kapitelj – in se sprehodili po novourejenem Glavnem trgu. Obiskali smo izredeno zanimiv Arheološki muzej in se s strokovnim vodstvom zadržali ob najdbah in predmetih, ki pričajo o bogati in dolgi naselitveni zgodovini teh krajev. Pot nas je dalje vodila še na Matjaževo domačijo na Pahi .Tam smo slišali zgodbo o cvičku, poskusili vse štiri njegove sestavine in pritegnili pesmi, posvečeni cvičku, ki nam jo je v kleti zapel gospodar.
Čeprav je letošnje leto zaznamovano s coronavirusom in neprijetnimi ukrepi – nošenje mask, držanje razdalje -, si bomo naše letovanje v Dolenjskih Toplicah zapomnili po lepih in zanimivih doživetjih in dobrem počutju.
Tekst in fotografije: Hilarija Logar, koordinatorka programa

Gora, 29. julij

Druženje s hojo – Predmeja, Gora – pri Ivanki
Malo je na svetu krajev, kjer bi postavili spomenik Materi. Takšen je spomenik Materi Gorjanki na Gori, ki simbolizira ljubezen in navezanost na tukajšnjo pokrajino, njene ljudi in kulturo. Delo umetnika Zmage Posega prikazuje mater, ki na Goro prinaša vodo, vir življenja. Je vztrajna, pogumna in močna. Izžareva lepoto, nežnost in ljubezen. Luknja med roko, vratom in posodo na glavi pa predstavlja Otliško okno.
Tu nas je pričakala naša članica in gostiteljica Ivanka – Gorjanka -, in nas prijazno povabila do svoje domačije na Predmeji.
Po krajšem razgibavanju smo se mimo spomenika padlim borcem NOB podali v hrib in gozd. Po krožni poti smo se vračali proti Tihi dolini. Ustavili smo se pri koči, na nadmorski višini 950 mertrov, poimenovani po nadučitelju Edmundu Čibeju. Po oddihu in okrepčilu smo se preko travnikov vračali proti Ivankini hišici, kjer so nas pod drevesom že čakale mize in klopi.
Po bogatem izboru vseh mogočih dobrot smo se s pesmijo in plesom poslovili od Ivanke.
To je bil naš drugi obisk Gore in Ivankine domačije. Prvič smo jo obiskali leta 2014. Takrat so nastale fotografije, ki smo jih uredili v album in jih tokrat podarili Ivanki, s prisrčno zahvalo za njeno gostoljubnost.
Po zapisu Darinke Albreht
Hvala Ivanki, Darinki in Željku za lepo doživetje.
(V arhivu ni slik o dogodku)

Logarska dolina, 26. avgust

Izlet – Kamnik, Radmirje, Logarska dolina – 26.8.2020
Prva postaja našega izleta je bil Kamnik, gorenjsko mesto s staro meščansko tradicijo, ki jo znajo ohranjati do današnjih dni. Mesto spretnih obrtnikov, ki so postavili temelje kasnejši tovarni Stol, tovarni keramike Svit, livarni Titan in drugim. Mesto s starim gradom in legendo o trdosrčni grofici Veroniki, ki se je spremenila v kačo in kot simbol pristala v kamniškem grbu. Tudi mesto, od koder je bil general Rudolf Maister. Z lokalno vodnico smo se sprehodili po mestnih ulicah in si privoščili prvo jutranjo kavico v eni od mestnih kavarn.
Pot nas je dalje vodila preko prelaza Črnivec mimo Gornjega Grada v Savinjsko dolino do Radmirja. Tu smo se povzpeli do župnijske cerkve sv. Frančiška Ksaverija, zgrajene v začetku 18. stoletja in od tedaj priljubljene romarske poti, poznane po vsej Evropi, še posebej na dvorih evropskih vladarjev, ki so cerkvi namenili bogate darove, zlate kelihe in monštrance, žal jih ni več na ogled, pa tudi dragocena mašna oblačila, v katerih se prepletajo svilene, srebrne in zlate niti in oblikujejo prečudovite vzorce. 163Zlasti pritegne pozornost mašni plašč, ki ga je darovala cesarica Marija Terezija, izdelan iz njene poročne obleke. Župnijski duhovnik nas je z zanimivo in duhovito pripovedjo popeljal med dragocenimi oblačili in v baročno, bogato okrašeno cerkev, kjer slika na oltarju prikazuje Frančiškovo smrt na otoku Sancianu pred kitajsko obalo.
Končno v Logarski dolini, eni najlepših ledeniških dolin, globoko v Kamniško-Savinjskih Alpah. Njena podoba nam je ostala v večnem spominu s televizijskih ekranov izpred več desetletij ob sloganu “Moja dežela..”. Žal je bilo časa premalo, da bi jo bolje spoznali, morda kdaj drugič. Sprehodili smo se do slapa Palenk in večina tudi do slapa Rinka, kjer z višine 90m v veličastnem loku pada voda v kotanjo pod orlovim gnezdom, kamor smo se tudi povzpeli.
Sledila je vožnja do restavracije Burger, kjer smo se okrepčali, in nato “dolga pot domov”, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Kljub dolgemu dnevu smo bili dobro razpoloženi, zaradi lepih vtisov in prijetnega druženja, kar smo v zadnjih mesecih precej pogrešali.
M.P.
(V arhivu ni slik o dogodku)