EKSKURZIJA V KRANJ IN TRŽIČ.
Ko izbiramo mesta za naše ekskurzije, vedno ugotavljamo, da imamo na pragu našega doma veliko lepot in da jih premalo poznamo. V letošnjem juniju smo se odločili za Kranj in Tržič.
KRANJ nas spominja na pesnika Franceta Prešerna, na gledališče, ki nosi njegovo ime in kip, ki stoji pred njim. A mesto je še mnogo več. Vodnici sta nas popeljali v prazgodovinski čas, ki ga ponazarjajo redki eksponati, razstavljeni v Gorenjskem muzeju. Ta domuje v gradu, ki je bil v srednjem veku skupaj s stolpi obramba mesta. Med cerkvenimi objekti izstopa prelepa gotska cerkev sv. Kancijana, kjer je bilo v zgodovini pomembno krščansko središče. Stoji namreč na temeljih iz 6. stoletja. Poleg je kostnica, v podzemnem delu pa so vidni ostanki staroslovanskega grobišča. Glavni trg nam je ponudil pogled na stare meščanske hiše, ki ponazarjajo gospodarsko dejavnost srednjeveškega mesta in bogato družinsko življenje lastnikov hiš. Pred Prešernovim gledališčem smo občudovali njegov petmetrski kip. Pred njim smo se fotografirali. Tu je svoj pečat pustil arhitekt Jože Plečnik, ki je zasnoval fasado gledališča z arkadami in posebno oblikovanimi lučmi. Le nekaj korakov naprej pa nas je presenetila še ena njegova stvaritev – veličasten vhod v stari del mesta s stopniščem, arkadami in vodnjakom.
Ko smo se mimo teh arkad in vodnjaka s petelinom spustili po neštetih stopnicah, smo šele dobili pravi občutek, da mesto stoji na 30-metrski visoki skali. Od tu nas pot popelje v 1300 m dolge podzemne rove, ki so bili med 2.sv. vojno zgrajeni kot zaklonišče. Potekajo pod starim mestnim jedrom. Obiskali smo rekonstrukcijo zaklonišča, kjer smo doživeli simulacijo zračnega napada. Razstava o gradnji rovov  prikazuje zanimiv način gradnje. Predstavljena je tudi obrt sodarstva, ki je bila poleg drugih obrti v srednjem veku precej razvita. Razstavljeni so tudi zanimivi primerki kamnin, kristalov in fosilov. Rovi imajo svoje naravne posebnosti, saj se v njih tvorijo kapniki in živijo nekatere jamske živali. Pod stropom smo opazovali pajka. Ob izhodu iz rovov pa nas je presenetil pogled na 30-metrsko visoko razgledno točko, od koder je razgled na sotočje rek Save in Kokre. Žal si tega zaradi obnove nismo mogli ogledati.

TRŽIČ nas  je pričakal z zmajem, ki naj bi po legendi povzročil nastanek mesta. Tudi to mesto ima dolgo zgodovino. Razvil se je ob prometni žili, ki je preko prelaza Ljubelj že v starorimskih časih povezovala današnjo Ljubljano z mestom  blizu današnjega Celovca. Zato je trške pravice pridobil že ob koncu 15. stoletja, mestne pa na začetku 20. stoletja.
Skozi staro mestno jedro smo se le sprehodili, več časa pa smo se zadržali v Tržiškem muzeju, kjer je nazorno prikazana njegova zgodovina. Zelo lepa je razstava Tržiški šuštarji, kjer smo videli veliko izvirnega orodja: stare čevljarske klopi, kopita, šivalne stroje in modne čevlje različnih obdobij. Posebej lepo je prikazan razvoj in delovanje mojstrov v svetovno znanem podjetju Peko. Tudi razstava Usnje vseh barv nam je nazorno prikazala cel postopek obdelave, od namakanja, strojenja, barvanja, sušenja in izdelave čevljev. Za namakanje je bila pomembna voda iz tržiških potokov, za sušenje pa so bile uporabljene posebne odprtine na strehah hiš.
V muzeju smo si ogledali tudi prostore, posvečene smučanju . Razstavljene so prazgodovinske in stare lesene smuči. Zanimivo je prikazan preprost postopek izdelave smuči s kuhanjem in ukrivljanjem. Prikazana je tekmovalna zgodovina slovenskih smučarjev, pozornost pa je posvečena domačinu Bojanu Križaju, ki je svoje pokale in priznanja odstopil muzeju.
Ogled smo zaključili v Gašperjevi podstrehi muzeja, kjer je razstavljenih več kot 5000 muzejskih predmetov, od tiskanega blaga, modelov za izdelavo vzorcev, različnih posod, sokovnikov in še in še.
Za prihodnje oglede je v obeh mestih še veliko zanimivosti!
Dragica Ružič

Slike: Jolanda Nanut, Darinka Kavčič, Slavko Ružič